Za večino od nas je delovni prostor naš drugi dom. Naj bo to pisarna v podjetju, miza za okencem na pošti ali kabina taksija. Dom si po večini uredimo tako, da se v njem zabavamo, smo sproščeni, ob pogledu na urejen prostor pa se počutimo zadovoljni. Zakaj ne bi nekaj tega prinesli tudi v svoje delovno okolje?
Zakaj bi morali svoj čas v službi preživeti med praznimi belimi stenami in zakaj bi bil edini okrasek na naši mizi siv mrežast lonček za pisala? Svoje delovno okolje si uredite tako, da se boste tam počutili kar se da najbolj ustvarjalni in motivirani. Obogatite ga s slikami bližnjih, poživite ga z barvami, ki so vam blizu, pri tem pa še vedno ohranite njegovo funkcionalnost.
Čeprav se utapljate v papirjih in obrazcih, zagotovo ni potrebno, da imate vse dokumente razporejene po mizi. Pospravite jih v očesu prijazen in funkcionalen predalnik, kjer bodo urejeni, a še vedno na dosegu roke. Za večje količine dokumentov, ki jih ne potrebujete vedno, si na vrhu prazne komode uredite arhiv v živih barvah, ki bo zagotovo popestril vsako pisarno.
Samolepilne lističe, ki jih tako radi uporabljamo za zapisovanje vseh opomb, uporabljajmo le za to - za pisanje opomb. Za razne skice, tedenske načrte in delovne plane raje uporabimo bolj trajno rešitev v obliki stenske piši-briši table, ki bo zapolnila prazen prostor na steni in onemogočila, da bi pomemben zapis po pomoti vrgli v smeti skupaj z nakupovalnim listkom prejšnjega tedna.
Izberimo nujno potrebne dodatke, ki hkrati odražajo naš značaj. Elegantne namizne svetilke, ki hkrati osupnejo s svojo funkcionalnostjo so odličen primer dekorativne nuje.
Če imamo srečo, nam predvsem v toplejših in bolj sončnih dnevih, pogled iz pisarne rad uide skozi okno v zeleno naravo. Znanstveno dokazano je, da nas zelena barva pomirja in v nas vzbuja pozitivne občutke. Te občutke lahko z vnosom rastlin dobro preslikamo tudi v pisarno. Kljub večkratnemu zračenju je lahko slab zrak stalni spremljevalec notranjih prostorov, zato je vnos večih zelenih rastlin še posebej priporočljiv.
V primeru, da nihče od zaposlenih nima ravno žilice za sobne rastline, lahko težavo slabega zraka rešimo tudi z nakupom difuzorja, ki bo z uporabo pravih olj, ne samo izboljšal zrak v pisarni, ampak tudi naše počutje.
Večina difuzorjev poleg izbire večih stopenj intenzivnosti, omogoča tudi čas delovanja do najmanj 8 ur, kar pomeni, da ga boste z lahkoto uporabljali skozi celoten delovni dan.
NAMIG: Za izboljšanje kognitivnih procesov naj bi bilo še posebej primerno eterično olje rožmarina. 😉
Ne pozabite, da k dobremu počutju veliko pripomore tudi pozitiven odnos med zaposlenimi. Če se bomo dobro počutili in bomo delali v prijetnem okolju, se bo to zagotovo odražalo tudi v vzdušju celotnega kolektiva in posledično v uspešnosti podjetja kot celote.
Vir slike: dunforce.com
Statistika kaže, da v povprečju presedimo že več kot tri ure na dan. Če pogledamo zaposlene v pisarnah lahko opazimo, da se ta statistika poveča na nekaj manj kot sedem ur dnevno. Pravilna drža telesa je v sedečem položaju tako zelo pomembna, saj v nasprotnem primeru svojemu dobremu počutju in zdravju ne delamo največje usluge, kar pa se prične hitro kazati z bolečinami v predelu vratu, zgornjem in ledvenem delu hrbta ter z bolečimi in otečenimi nogami.
Pri sedenju moramo biti pozorni:
1) da naše noge niso prekrižane, saj s takšnim načinom sedenja onemogočamo nemoteno prekrvavitev, posledici tega pa sta otečenost meč in gležnjev.
2) na pravilen položaj stopal, pri čemer si lahko pomagamo s počivali, ki pomagajo zmanjšati pritisk na spodnjem delu hrbta in tako občutno zmanjšajo nelagodje pri sedenju.
3) da si zapomnimo, da je pravilen položaj pri sedenju tisti, kjer ima hrbtenica obliko črke “S”. Ker sedenje človeku ni naravna pozicija, bomo takšen način sedenja najlažje dosegli s pravilno izbiro stola oz. z uporabo podpore za hrbet, ki nam nudi oporo in nas hkrati prisili v pravilno držo.
Ker je dolgotrajno sedenje krivec za številne bolezni novodobnega človeka, poskusimo čim večkrat narediti kratek sprehod po pisarni, saj bomo s tem pripomogli k zmanjšanju napetosti in otrdelosti mišic.
Pri delu z računalnikom je zelo pomemben tudi položaj rok in zapestja. Ergonomska računalniška miška je vrsta miške, ki je oblikovana tako, da združuje vse funkcije običajne računalniške miške in hkrati ohranja naravno pozicijo vaše roke.
Prava miška za vas je tista, ki sledi naravni zgradbi in strukturi vaše dlani. Dobra računalniška miška je oblikovana tako, da zmanjšuje možnost za okvare zapestja zaradi ponavljajočih se gibov.
Kako vemo, da miško pravilno uporabljamo?
Miško pravilno uporabljamo takrat, ko naši prsti segajo tik do roba sprednjega dela miške, začetek dlani je nanjo naslonjen, sredina dlani pa je rahlo dvignjena. Pomembno je tudi, da pri uporabi miške premikamo celotno podlaket in ne samo zapestja - na ta način namreč aktiviramo mišice celotne roke.
Kako vemo, da pravilno uporabljamo tipkovnico?
Tipkovnico pravilno uporabljamo, ko je naše zapestje dvignjeno in ni naslonjeno na mizo. Drža rok in zapestja mora biti vertikalna.
Za preprečitev bolečin v zapestju so zelo priporočljiva počivala za zapestje, ki nudijo zadostno oporo, bodisi med tipkanjem ali med uporabo miške. Prav tako počivala z gel oporo podpirajo obremenjene točke vašega zapestja in blažijo napetost v zapestju.
Predpostavka tukaj je preprosta - nepravilno postavljen monitor je krivec za nepravilno držo. V primeru, da je le ta postavljen prenizko, nas to prisili v krivljenje vratu, kar pa vodi do bolečin.
Rešitev prenizkega monitorja najdemo v podstavkih, s katerimi lahko dosežemo optimalno višino monitorja glede na višino naših oči. Tukaj tako ni pomembno kakšna je višina naše mize ali stola, saj lahko z uporabo podstavka prilagajamo višino vsake naprave.
Kako vemo, da je monitor ustrezno postavljen?
Monitor bo na ustreznem mestu takrat, ko bo naš prsni koš z njim vzporeden. Monitor tako na mizi ne sme biti postavljen pod kotom. Orientacija oči in rok mora biti v eno smer - naravnost. Prav tako je pomembno, da je višina monitorja nastavljena tako, da je vrhnji rob ohišja monitorja v višini naših oči oziroma malenkost nižje.
