Blog

PAMETNE TEHTNICE - prevara ali obvezna oprema? 

Era običajne tehtnice je končana. Kot večina običajnih pripomočkov je tudi ta dobil svojo digitalno različico. Pametna tehtnica je pripomoček, ki vas ne le stehta, ampak za vas izmeri še kopico drugih telesnih lastnosti. Poleg teže lahko spremljate tudi druge bistvene telesne podatke, kot so odstotek telesne maščobe, ITM (indeks telesne mase), BMR (bazalna presnova), delež mišične mase, delež vode in še druge.

Z njeno pomočjo boste z lahkoto spremljali vaš napredek pri vadbi ali splošnemu stanju telesa, saj se bodo podatki samodejno sinhronizirali z aplikacijo na vašem pametnem telefonu. 

Vir slike: toptenreviews.com

S tem, ko boste skupaj s podatkom o teži prejeli še analizo vaše telesne sestave, si boste lahko ustvarili bolj celovito sliko o splošnem zdravju vašega telesa, to pa vam bo pomagalo pri oblikovanju odločitev o vrsti vadbe, prehrane in količini hidracije, ki je optimalna za vas in za dosego vašega cilja. Na primer, če pri merjenju telesne maščobe opazite, da odstotek le te pada, medtem ko vaša skupna telesna teža ostaja enaka, lahko iz tega sklepate, da pridobivate mišično maso, hkrati pa zmanjšujete maščobno maso - to so vpogledi v stanje vašega telesa, ki vam jih tradicionalna tehtnica nikoli ne bi mogla pokazati.

Vir slike: bestbuy.ca / goshopperqa.com

Zmotna je predstava, da naj bi se tehtali samo tisti, ki želijo izgubiti kilogram ali dva. Pametno tehtnico lahko v svoj vsakdan vključijo tudi posamezniki s preprostim ciljem - živeti v zdravem telesu za katerega čutimo, in iz podatkov vemo, da je zdravo (zadosti hidrirano, primerne teže …). 

Kako delujejo in ali jim lahko zaupamo?

Pametne tehtnice so (tako kot običajne) zelo preproste za uporabo. Ko boste stopili nanjo vas bo preprosto stehtala in izmerila vaše preostale telesne lastnosti. Verjetno vas zanima, kako lahko tehtnica, na katero preprosto stopite, izmeri kakšen delež vašega telesa predstavlja maščoba? Do odgovora je mogoče priti s pomočjo senzorjev, ki se nahajajo na srebrnih ploščicah na vrhu tehtnice.

Senzorji uporabljajo tehnologijo bioelektrične impedance - ko stopite na tehtnico, senzorji skozi vaše noge spustijo majhen električni tok, ki teče naprej po vaši nogi, čez medenico, skozi celotno telo do druge noge in meri količino upora telesne maščobe. Telesna maščoba (maščobno tkivo) povzroči večjo odpornost (impedanca) kot masa brez maščobe in upočasni hitrost, s katero teče tok. Tok tudi hitreje teče skozi vodo, ki je skupaj z mišicami dober prevodnik, medtem ko so kosti (in tudi maščoba) slab prevodnik električne energije. Uporabnik pri prvi uporabi v tehtnico vnese tudi druge podatke, potrebne za določene izračune (spol, starost in višino). 

Vir slike: bfit.co.za

Ampak se moramo zavedati, da na splošno lahko tovrstne meritve in izračuni zagotovijo le grobe ocene. Čeprav je uporaba varna, obstaja veliko spremenljivk, ki lahko vplivajo na vaše rezultate. To so:

• vaš spol: ženske imajo seveda več telesne maščobe kot moški,
• nosečnost: te tehtnice med nosečnostjo niso priporočljive,
• vaša starost: meritve niso zanesljive pri osebah mlajših od 18 let,
• vaša višina in postava,
• pogosti treningi vzdržljivosti.

Tehtnice prav tako tudi ne morejo povedati, kje na telesu se maščoba nahaja. Morda se na tej točki sprašujete, zakaj bi potem sploh kupili pametno tehtnico in ne kar navadne? Čeprav obstajajo dejavniki, ki lahko vplivajo na točnost branja podatkov telesnih lastnosti, lahko redno uporabljena tehtnica pokaže spremembe v vaši telesni maščobi in drugih telesnih podatkih skozi daljše obdobje. Torej, čeprav dejanski rezultat posameznega podatka morda ni popoln, lahko z izmerjenimi podatki kljub temu spremljate spremembe v telesni sestavi, ki se dogajajo, in jih uravnavate s spremembami v prehrani ali s telesno vadbo. 

Vir slike: tomtop.com

Spremljanje sprememb pa je nadvse enostavno, saj se po vsaki uporabi podatki samodejno sinhronizirajo z aplikacijo na vašem pametnem telefonu (tudi pametni uri in drugimi pametnimi napravami). Večina pametnih tehtnic je tako kompatibilnih z večimi aplikacijami, kot so npr. Apple Health, Fitbit, Google fit ipd.

Nekatere pametne tehtnice omogočajo tudi uporabo večim posameznikom. Tako si vsak posameznik ustvari svoj uporabniški profil, ki ga poveže z aplikacijo (prek WiFi ali Bluetooth povezave). Tehtnica nato ob uporabi sama prepozna uporabnika in podatke samodejno sinhronizira samo s telefonom tistega uporabnika. 

Vir slike: healthconstitution.com.au / uk.eufylife.com

Za lažjo odločitev in pomoč pri nakupu smo spodaj predstavili štiri najbolj prodajane pametne tehtnice iz naše ponudbe.

Pametna tehtnica Anker Eufy C1

Pametna tehtnica Anker Eufy C1 je produkt podjetja Anker, ene od vodilnih blagovnih znamk mobilnih dodatkov in produktov za pametni dom. Omogoča merjenje kar dvanajstih podatkov o vašem telesu. Ima dva para občutljivih G senzorjev, ki izboljšajo točnost merjenja za dodatnih 10 %. Na voljo je več uporabniških profilov (za do 16 uporabnikov). Eufy C1 si bo zapomnila različne uporabnike in samodejno shranila podatke. Tehtnica je tako primerna za vse člane družine. Za prikaz podatkov skrbi velik LED zaslon, na katerem se izpisujejo velike številke. 

S pomočjo tehnologije Bluetooth se lahko tehtnica poveže z vašim mobilnim telefonom. Na voljo vam je aplikacija EufyLife, ki samodejno beleži vaše podatke o tehtanju in prikaže vaš napredek. Aplikacijo lahko sinhronizirate z Apple Health, Fitbit in Google Fit, s čimer bodo vsi podatki zbrani na enem mestu.

• Meri (in izračuna na podlagi meritev): težo, delež telesne maščobe, ITM, delež vode v telesu, BMR, delež visceralne maščobe, maso telesne maščobe, pusto telesno maso, delež kosti, kostno maso, mišično maso in delež mišic. 
• Merilna zmogljivost: do 180 kg. 
• Shranite lahko do 16 različnih uporabnikov, ki jih ob uporabi tehtnica sama prepozna. 
• Prednosti: zgornja plošča proti zdrsu in nizka, stabilna oblika. Zaobljena steklena zgornja plošča vas ščiti pred trkom v koničaste robove. Takojšnja Bluetooth povezava, ki sinhronizira podatke v aplikacijo. 
• Povezava z aplikacijami: Apple Health, Fitbit in Google fit. Tehtnica je kompatibilna z napravami, ki podpirajo iOS 9.0 in novejše verzije, ali Android 4.4 in novejše verzije. 

Vir slike: printink.si

Pametna tehtnica Anker Eufy P1, modra

Pametna tehtnica Anker Eufy P1 je ena zmogljivejših predstavnic Anker pametnih tehtnic. V primerjavi z modelom Eufy C1, ta model omogoča še izračun starosti telesa glede na rezultate ostalih meritev ter izračun vsebnosti proteinov. Preostale specifikacije so enake kot pri modelu Eufy C1. 

• Meri (in izračuna na podlagi meritev): težo, delež telesne maščobe, ITM, delež vode v telesu, BMR, delež visceralne maščobe, maso telesne maščobe, pusto telesno maso, delež kosti, kostno maso, mišično maso, delež mišic, starost telesa in vsebnost proteinov. 
• Merilna zmogljivost: do 180 kg. 
• Shranite lahko do 16 različnih uporabnikov, ki jih ob uporabi tehtnica sama prepozna. 
• Prednosti: zgornja plošča proti zdrsu in nizka, stabilna oblika. Zaobljena steklena zgornja plošča vas ščiti pred trkom v koničaste robove. Takojšnja Bluetooth povezava, ki sinhronizira podatke v aplikacijo. Na površino pametne tehtnice je nanesena prevleka ITO, ki pripomore k še natančnejšim meritvam. 
• Povezava z aplikacijami: Apple Health, Fitbit in Google fit. Tehtnica je kompatibilna z napravami, ki podpirajo iOS 9.0 in novejše verzije ali Android 4.4 in novejše verzije. 

Vir slike: printink.si

Pametna tehtnica Maxmobile CS20C1, bela

Pametna tehtnica Maxmobile CS20C1 je odličen pripomoček za merjenje štirinajstih različnih telesnih podatkov. Izmeri telesno težo, vsebnost telesne maščobe, vsebnost vode v telesu, mišično maso, kostno maso, vsebnost beljakovin, indeks telesne mase ITM, bazalni metabolizem BMR, visceralno maščobo in druge osnovne in aktivne presnovne vrednosti. Tehtnico odlikuje napredna BIA tehnologija in vgrajen 4 x ITO impulzni vodnik. Omogoča enostavno spremljanje podatkov v aplikaciji Feel Fit, ki je na voljo za Android ali iOS mobilne naprave.

• Meri (in izračuna na podlagi meritev): težo, vsebnost telesne maščobe, vsebnost vode v telesu, mišično maso, kostno maso, indeks telesne mase ITM, bazalni metabolizem BMR, visceralno maščobo, metabolično starost, podkožno maščobo, skeletne mišice, vsebnost proteinov, pusto telesno maso in oceno postave. 
• Merilna zmogljivost: do 180 kg. 
• Shranite lahko neskončno število uporabnikov. 
• Prednosti: napredna BIA tehnologija, površina iz kaljenega belega stekla. 
• Povezava z aplikacijami: Feel Fit (lastna aplikacija tehtnice), združljiva z operacijskim sistemom Android in Apple iOS.

Vir slike: printink.si

Pametna tehtnica Xiaomi Mi Smart 2, bela

Pametna tehtnica Xiaomi Mi Smart 2 je produkt ene najbolj priznanih kitajskih blagovnih znamk - Xiaomi. Poleg zaznavanja teže izračuna še indeks telesne mase (ITM), zahvaljujoč visoki natančnosti pa omogoča tudi tehtanje manjših predmetov. Za pregled meritev ima vgrajen LED zaslon, ki je nameščen pod plastično površino in se vklopi med samo meritvijo, ko je tehtnica v stanju pripravljenosti pa ostaja neviden. Ima funkcijo ocene telesnega ravnovesja. 

• Meri (in izračuna na podlagi meritev): težo in indeks telesne mase (ITM), težo predmetov. 
• Merilna zmogljivost: do 150 kg. 
• Shranite lahko do 16 različnih uporabnikov, ki jih tehtnica ob uporabi samodejno prepozna. Omogoča tudi vklop načina za goste, da jo lahko uporabljajo tudi drugi, brez da bi se njihovi podatki shranili v aplikacijo. 
• Prednosti: rahlo ukrivljena oblika, kar zmanjšuje tveganje za poškodbe. Protizdrsne noge, ki zagotavljajo stabilen položaj na katerikoli površini. Omogoča tehtanje predmetov (težjih od 100 g). 
• Povezava z aplikacijami: Mi Fit, ki je na voljo za Android in iOS pametne naprave. Za povezavo uporablja Bluetooth 5.0. 

Vir slike: printink.si

Iz fizičnega v digitalno: E-knjige

Preden smo imeli knjige, smo imeli zgodbe. Pripovedovanje je bilo skupinsko dejanje: pripovedovanje o vsakdanjem življenju, da bi druge naučili naučili lekcije, da bi podali opozorilo ali se preprosto zabavali. Pripovedovanje je bilo način širjenja veselja ali obvladovanja nevarnosti. Tako so se začele zgodbe, ter tako sta jezik in govorjena beseda našla svojo moč.

Veste katera knjiga trenutno velja za začetnico vseh knjig? Ocenjeno je, da je nastajala nekje med letoma 2000 in 1600 pr. n. št. - Ep o Gilgamešu (Epic of Gilgamesh) je epska pesnitev iz starodavne Mezopotamije, napisana na 12 glinenih ploščic, ki pripovedujejo zgodbo o tem, kako premagati smrt in doseči večno življenje. 

Ep o Gilgamešu. Ploščica 11: Zgodba o vesoljnem potopu. Vir slike: en.wikipedia.org

Če preskočimo vse o zvitkih iz papirusa, Starih Egipčanih, Grkih in Rimljanih, Korejcih in zbirki budističnih zen naukov, o Johannesu Gutenbergu in prvi tiskani knjigi (torej če preskočimo nekje 3600 let in celoten razvoj fizične knjige) se pripeljemo v 20. stoletje - v kraljevino digitalnega, v rojstvo elektronske knjige. 

Elektronske knjige ali e-knjige so enostaven, priročen in popolnoma sodoben način dostopa do literature. Čeprav bi e-knjige, in naprave za branje le teh, verjetno povezali nekje z dobo digitalizacije po letu 1990, pa imajo v resnici že relativno dolgo zgodovino, ki sega dlje kot si verjetno mislite.

E-knjiga je po definiciji knjižna publikacija, ki je na voljo v digitalni obliki in je sestavljena iz besedila, slik, ali obojega; brati pa jo je mogoče na zaslonih računalnikov ali na drugih elektronskih naprav. Čeprav so pogosto opredeljene kot “elektronska različica tiskane knjige”, pa nekatere e-knjige obstajajo zgolj v tej obliki in niso logičen razvoj svoje (neobstoječe) tiskane verzije. 

Vir slike: sodapdf.com

Kaj potrebujem za branje e-knjige?

Elektronske knjige so v ePub in PDF formatu in jih lahko beremo na večini računalniških naprav: na računalniku (PC, prenosnik, tablični računalnik) ali pametnem telefonu. EPub in PDF formata sta kompatibilna z večino bralnikov.

Vir slike: searchenginejournal

Prednosti e-knjig

• V prostoru, ki ga zavzema primerljivo velika fizična knjiga, lahko e-bralnik vsebuje na tisoče e-knjig, omejenih le z zmogljivostjo pomnilnika. 

• Odvisno od naprave je lahko e-knjiga berljiva pri šibki svetlobi ali celo v popolni temi. Mnogi e-bralniki imajo vgrajen vir svetlobe, lahko povečajo ali spremenijo pisave, uporabijo programsko opremo za pretvorbo besedila v govor - da glasno preberejo besedilo za slabovidne, starejše ali disleksične ljudi, ali pa zgolj zaradi udobja. 

• Poleg tega e-bralniki bralcem omogočajo, da v spletnem slovarju takoj poiščejo besede ali pa več informacij o določeni temi. Amazon na primer poroča, da 85% bralcev e-knjig med branjem poišče vsaj eno besedo. 

• Tiskane knjige porabijo trikrat več surovin in 78-krat več vode za proizvodnjo, v primerjavi z e-knjigami. Študija iz leta 2017 je pokazala, da je tudi pri upoštevanju emisij, ki nastanejo pri izdelavi e-bralne naprave, izpust le teh manjši kot pa pri tiskanju enake količine tiskanih knjig. 

• Čeprav e-bralnik stane več kot večina posameznih knjig, pa vas bo sama e-knjiga stala manj kot fizična, tiskana knjiga. Poleg tega so številne spletne knjige na voljo brezplačno na spletnih mestih kot je Project Gutenberg. 

• Odvisno od možnega upravljanja digitalnih pravic, je mogoče e-knjige (za razliko od fizičnih knjig) varnostno kopirati in obnoviti v primeru izgube ali poškodbe naprave na kateri so shranjene.  V primeru tovrstne nezgode lahko namreč prenesete novo kopijo knjige, ne da bi pri tem nastali dodatni stroški distributerja (založnika).

• Kot bralci lahko sinhroniziramo svojo lokacijo branja, poudarke in zaznamke v več napravah, in tako knjigo beremo naprej od strani, na kateri smo ostali, tudi na pametnem telefonu, pa čeprav jo navadno beremo na e-bralniku. 

Vir slike: savethestudent.org

Kje najti e-knjige? (povzeto po samozaložba.si)

V e-knjigarnah po vsem svetu. Med najbolj znane spadajo Amazon, Google Books, Apple Books, Kobo, Barnes & Noble, Smashwords itd. Večina velikih ponudnikov e-knjig ima tudi svojo znamko čitalnika in kot zaščito uporabljajo DRM (angl. kratica za digital rights management).

Poglejte v lokalne e-knjigarne in založbe/samozaložbe. Prednost e-knjig, kupljenih neposredno pri založbah ali v manjših spletnih knjigarnah, je v tem, da se ne zaklenejo in da jih lahko prenašamo med osebnimi napravami, saj so zaščitene s tehnologijo t. i. vodnega znamenja (watermark), imenovanega tudi mehki ali družabni DRM (angl. soft DRM, social DRM, digital watermarking, social watermarking).

Je kdo rekel brezplačna knjiga? Na spletu najdemo ogromno brezplačnih e-knjig v različnih jezikih, tudi v slovenščini. Vsaka založba ali spletna knjigarna, ki vključuje e-knjige, običajno nudi tudi vsaj nekaj brezplačnih e-knjig. Obstajajo pa tudi spletni portali, ki ponujajo samo brezplačne e-knjige. V Sloveniji je ponudba sicer bolj skopa, jih je pa ogromno mogoče najti pri različnih tujih ponudnikih. 

V Sloveniji je sicer najbogatejša knjižnica digitalnih vsebin Digitalna knjižnica Slovenije – dLib. Uporabna predvsem za iskalce strokovnega gradiva. 

Kje najti e-knjige v angleščini?

Google Play Books (ni na voljo v Sloveniji). Številka ena na seznamu spletnih mest za brezplačen prenos e-knjig mora biti Googlova trgovina e-knjig. Na dosegu roke je na milijone knjig, veliko od teh je brezplačnih. Najdete lahko e-knjige v vseh formatih in celo preberete ocene drugih uporabnikov. Storitev sicer trenutno še ni na voljo v Sloveniji, lahko pa jo uporabljate v vseh drugih večjih državah. 

• Project Gutenberg. Project Gutenberg vam omogoča dostop do 57.000 brezplačnih prenosov e-knjig na spletu, v skoraj vseh oblikah. Prenesite jih, preberite na spletu, ali jih naložite na svoj Kindle in uživajte.

• The Open Library. Open Library (odprta knjižnica) je dejansko odprtokodna knjižnica, ki jo lahko ureja vsak. Vsak mesec je na njej izposojenih več kot 100.000 knjig. Urejena je tako, da lahko knjige iščete po tematiki, si ustvarite seznam knjig, ki jih želite prebrati, ali pa celo sami uredite “kakšno polico”. 

Vir slike: openlibrary.org

Ste vedeli?

• Leta 2013 je bilo v ZDA prodanih več kot 512 milijonov e-knjig.

• Leta 2015 je bilo po vsem svetu prodanih 20 milijonov e-bralnikov.

• Konec leta 2016 so e-knjige predstavljale 23% vseh knjig, prodanih po svetu.

• V ZDA je 75% vseh prodanih e-knjig iz knjigarne Kindle, v Združenem kraljestvu pa kar 95%.

• Najpogosteje uporabljena naprava za branje e-knjige je računalnik, sledi Kindle, nato iPhone in iPod Touch.

• Najdaljša e-knjiga, ki je trenutno na voljo, je »Komentar Nove zaveze MacArthurja« (The MacArthur New Testament Commentary). Datoteka ima velikost 13.080 strani v postavitvi za tiskanje in zavzame 37 MB prostora. 

• Sony Data Discman je bil prvi komercialno dostopen bralnik e-knjig na svetu. Naprava je bila predstavljena julija 1990 na Japonskem. Opremljen je bil z 2,8-palčnim LCD zaslonom v sivinah, nameščenim v zgornjem pokrovu, in je podpiral poseben format EB ("Electronic Book").

• Izumitelj elektronske knjige ni splošno določen, saj se zasluge pripisujejo mešanici tehnologij treh različnih posameznikov. 

Vir slike: reddit.com

Vir slike: catawiki.com

E-bralnik Amazon Kindle

Kultni in najbolj prodajan bralnik med vsemi. Amazonov e-bralnik Kindle je kakovosten, priročen in enostaven pripomoček za branje. Zadnja verzija se ponaša z osvetljenim 15,24 cm (6") zaslonom na dotik s prilagodljivo osvetlitvijo, ločljivostjo 167 ppi, optimizirano tehnologijo pisav in šestnajstimi nivoji sivine. Bralnik je izjemno lahek, zaradi česar je primeren tudi za branje z eno roko. Odlikujeta ga Wi-Fi povezava in zmogljiva baterija, ki ob normalni uporabi zdrži tudi po več tednov, napolni pa se v približno 4 urah. Z Whispersync se lahko branje knjige nadaljuje na telefonu, tablici ali računalniku, saj prek Wi-Fi povezave sinhronizira trenutno stran v knjigi.

Vir slike: amazon.com

Na voljo je v dveh barvah - beli in črni, in z dvema kapacitetama pomnilnika - izbirate lahko med 8 ali 32 GB spomina. 

Vir slike: amazon.com

Vir slike: amazon.com

Spoštovane stranke,

www.printink.si | 02 620 08 80 | trgovina@printink.si

Presuh zrak v stanovanju je velikokrat krivec za številne težave kot so suha koža, zaprtje sinusov, glavoboli, suho grlo, draženje nosu, suh kašelj ter suhe in razpokane ustnice. Težave se pojavijo, ko pade stopnja vlage v zraku, ki sicer ob višjih ravneh deluje kot naravno vlažilno sredstvo.

Odlična rešitev, da zraku v stanovanju zopet povrnete njegovo svežino in optimalno zdravo funkcionalnost so vlažilniki zraka.

5 razlogov, zakaj v svoj dom dodati vlažilnik zraka

Vir slike: pexels.com

Vir slike: freepik.com

3. Ublažite simptome alergij. Dihanje zraka z višjo vsebnostjo vlage je eden od načinov za lajšanje nelagodja in simptomov alergij. Na primer, alergijski rinitis pogosto vključuje zamašitev nosu, draženje in vnetje občutljivih, vlažnih tkiv nosne sluznice. Zmanjšanje vnetja teh tkiv lahko neprijeten občutek hitro olajša. To nato navlaženim nosnim tkivom omogoči, da iz nosne votline izpihnejo dražilne snovi in alergene, kar zmanjša simptome alergije.

4. Manjše položnice za elektriko. Ste vedeli, da je bolj suh zrak na občutek hladnejši kot vlažen zrak? Znanost za to trditvijo je preprosta. Ko je v zraku visoka vlažnost, človek to občuti kot toplejši zrak, saj zadostna količina vlage v zraku telesu prepreči, da bi iz njega izhlapele večje količine vode, posledično se manj potimo, potenje pa je proces s pomočjo katerega se telo ohlaja. Manj potenja torej pomeni manj hlajenja in posledično manjšo potrebo po dodatnem ogrevanju. Če bi vas morda skrbelo pretirano ogrevanje prostora v katerem uporabljate vlažilnik, izberite takšnega, ki ima možnost nastavitve tople ali hladne meglice. 

5. Nič več nadležne statične elektrike. Suh zrak namreč povečuje statično elektriko. Če se želite izogniti nadležnim tresljajem do katerih pride, ko se dotaknete nečesa kovinskega, vzdržujte zadostno stopnjo vlažnosti zraka. S tem boste preprečili tudi nadležno naelektrene lase in oblačila. 

Vir slike: science.howstuffworks.com

Iz naše ponudbe

Vlažilnik zraka TaoTronics TT-AH048, 4.5 L, ultrazvočni

Vlažilnik zraka Adler AD 7954, 1 L

Vlažilnik in difuzor zraka z nočno lučko TaoTronics TT-AH038

V notranjosti vlažilnika zraka

Najpogostejši tip vlažilnika zraka za domačo uporabo se imenuje uparjalni vlažilnik. Ta tip vlažilnika je pravzaprav dokaj preprost in večinoma samoregulacijski. Rezervoar zadržuje mrzlo vodo in jo izliva v posodo. Filter za odvajanje absorbira vodo iz posode, skozi vlažen filter nato ventilator piha zrak. 

Ko zrak prehaja skozi filter, tam nekaj vode izhlapi. Višja kot je relativna vlažnost, težje je izhlapevati vodo iz filtra, zato se vlažilec zraka samoregulira - s povečanjem vlažnosti se količina pare vlažilnika samodejno zmanjša.

Ne pozabite na čistočo: problemi umazanih vlažilnikov

Umazani rezervoarji in filtri v vlažilnikih lahko hitro namnožijo bakterije in plesen. Takšni vlažilci so lahko še posebej problematični za ljudi z astmo in alergijami, toda tudi pri zdravih ljudeh lahko sprožijo gripi podobne simptome ali celo pljučne okužbe, ki jih onesnažena megla ali para izpusti v zrak. 

Vir slike: printink.si

Vir slike: printink.si

Nasveti za čiščenje in vzdrževanje

• Uporabljajte destilirano ali demineralizirano vodo. Voda iz pipe namreč vsebuje minerale, ki lahko v vlažilniku ustvarijo usedline, ki spodbujajo rast bakterij. Ko se ti minerali sprostijo v zrak, se na vašem pohištvu pogosto pojavijo kot bel prah. Destilirana ali demineralizirana voda ima veliko nižjo vsebnost mineralov kot voda iz pipe. 

• Pogosto menjajte vodo. Ne dovolite, da se v njem razvijejo kakršnekoli usedline ali plast umazanije. Izpraznite rezervoarje, posušite notranje površine in jih po možnosti napolnite s čisto vodo vsak dan, še posebej, če uporabljate hladne meglice ali ultrazvočne vlažilnike. 

• Vlažilnike očistite vsake 3 dni. Preden začnete s čiščenjem, ga izklopite iz električnega omrežja. Iz rezervoarja ali drugih delov vlažilnika odstranite usedline mineralov ali umazanijo s 3% raztopino vodikovega peroksida, ki je na voljo v lekarnah (primerno za določene tipe naprav). Za bolj okolju prijazno možnost lahko izberete tudi alkoholni kis, s katerim napojite bombažno blazinico nato pa dele vlažilnika previdno obrišete. 

• Po čiščenju vedno dobro sperite rezervoar.

• Redno menjajte vlažilne filtre. Če ima vlažilnik filter ga zamenjajte vsaj tako pogosto, kot priporoča proizvajalec - in pogosteje, če je umazan. 

• Okolje, kjer imate postavljen vlažilnik mora ob uporabi ostati suho. Če se območje okoli vlažilnika vlaži oz. opazite, da se na površinah nabira kondenz, zmanjšajte moč ali čas delovanja oz. pričnite vlažilnik uporabljati manj pogosto.

• Razmislite o zamenjavi starih vlažilnikov. Sčasoma se namreč lahko pričnejo nalagati usedline, ki jih je težko ali nemogoče odstraniti in spodbujajo rast bakterij.

Vir slike: freepik.com

Vir slike: printink.si

Vir slike: printink.si

Kako vemo kakšna je stopnja vlage v stanovanju?

Stopnjo vlažnosti v stanovanju najlažje preverimo s senzorjem za vlago. Na trgu so večinoma dostopni takšni, ki hkrati merijo tudi temperaturo.

Senzor za vlago in temperaturo Aqara, bel

Merilnik temperature in vlage z uro Xiaomi

Digitalni merilnik vlage in temperature Xiaomi 2.0

Kako spremeniti svojo hišo ali stanovanje v pametni dom?

Kaj je pametni dom?

Pametni dom ali pametna hiša (v angleščini Smart Home) je izraz, ki se uporablja za domovanja, v katerih je mogoče določene električne naprave, kot so luči, nadzorne kamere, ozvočenje, gospodinjske aparate ali televizorje, upravljati na daljavo s pomočjo pametne naprave. V ta namen za upravljanje največkrat uporabimo pametni telefon, tablični računalnik ali pametni zvočnik.

Avtomatizacija doma že nekaj let ni več samo predstava, ki jo vidimo v znanstveno-fantastičnih filmih. Danes lahko že skoraj vsako napravo v domu povežemo v omrežje in z njo upravljamo prek oddaljenega dostopa. Obstaja velika možnost, da katero od pametnih naprav v svojem domu uporabljate že ta trenutek. Vam je današnjo jutranjo kavo pripravil kavni avtomat s časovnikom ali pa ste včeraj zvečer zaspali zraven televizije, ta pa se je sama ugasnila? Vse to je avtomatizacija.

Vir slike: security-4-u.com

Vir slike: the-ambient.com

Vir slike: asmag.com

Kako deluje pametni dom?

Naprave v pametnem domu so med seboj povezane in do njih je mogoče dostopati prek ene osrednje točke - pametnega telefona, tabličnega ali prenosnega računalnika. Ključavnice vrat, televizorji, termostati, senzorji za dom, varnoste kamere, luči in celo naprave kot je hladilnik, lahko upravljate z enim sistemom za avtomatizacijo doma. Sistem je nameščen na mobilni ali drugi omrežni napravi s katero upravlja uporabnik.

Pametni gospodinjski aparati so opremljeni z veščinami samostojnega učenja - naučijo se urnikov lastnikov stanovanj in se po potrebi prilagodijo. Pametni domovi opremljeni z nadzorom razsvetljave lastnikom domov omogočajo, da zmanjšajo porabo električne energije in izkoristijo prihranek stroškov, povezanih z energijo. Nekateri sistemi za avtomatizacijo doma opozorijo lastnika stanovanja, če je v domu zaznano kakršnokoli gibanje.

Ko so enkrat povezane v omrežje, so storitve, kot so pametni zvonec na vratih, pametni varnostni sistem in pametne naprave, del tehnologije interneta stvari (IoT), mreže fizičnih predmetov, ki lahko zbirajo in si izmenjujejo elektronske informacije.

Pametni domovi lahko imajo brezžični ali ožičen sistem. Danes je največkrat uporabljen brezžični sistem, v katerem so naprave (med seboj) povezane z Wi-Fi omrežjem. Prednost brezžičnih sistemov je, da jih je lažje namestiti, namestimo jih tako lahko v že opremljeno stanovanje ali hišo z obstoječo Wi-Fi povezavo.

Kakšne so njegove prednosti in zakaj se odločiti za pametni dom?

Prednosti povezovanja večih različnih naprav v vašem domu z Wi-Fi omrežjem in med seboj, se kažejo v možnostih upravljanja teh naprav “od daleč” in v realnem času. Pametni dom tako poskrbi, da vas nikoli več ne bo skrbelo ali ste v jutranji naglici izključili likalnik in ugasnili luči. Z vsemi temi napravami lahko namreč upravljate od daleč. Prav tako je prednost pametnega doma v njegovi (po želji popolni) avtomatizaciji. Če ne želite ali nimate možnosti ročno upravljati s svojimi električnimi aparati ali gospodinjskimi napravami, jim preprosto date ukaz preko pametnega telefona ali pametnega hišnega asistenta in večina dela bo opravljena brez posebnega truda. Tako lahko na primer uredite prižig ali izklop luči, električnih naprav ali pa na pametnem zvočniku predvajate svoj trenutni najljubši hit.

Vir slike: freepik.com

Vir slike: freepik.com

Kako začeti?

Večina posameznikov, ki se odloči za pametni dom najprej začne z eno napravo - naj bo to pametna sijalka, pametni senzor ali samo pametna tehtnica. Izberite tisto napravo, ki se vam zdi za začetek najbolj pomembna in nato smiselno nadgrajujte od tam naprej. Ko boste začeli svoje omrežje pametnega doma nadgrajevati in vanj vključevati vedno nove naprave je smiselno, da v krog dodate tudi pametnega hišnega asistenta oz. pametni zvočnik, prek katerega boste lahko glasovno upravljali z vsemi napravami povezanimi v brezžično omrežje.

Google Nest mini
Vir slike: pexels.com

Amazon Echo Dot
Vir slike: techradar.com

Na trgu trenutno prevladujejo trije tako imenovani pametni ekosistemi, podprti s pametnimi asistenti - to so Google Assistant, ki je nameščen na Google Nest (nova različica starejšega brata Google Home-a), Amazonova Alexa in Applov HomeKit. Glavni kriterij pri izbiri pametnega ekosistema naj bo morebitno število pametnih naprav, ki jih že imate v uporabi. Če na primer že uporabljate Applov iPhone ali Apple televizijo je smiselno v svoj pametni dom vključiti tudi Applov ekosistem, saj bo kompatibilen z vsemi že obstoječimi napravami. Pri nakupu novih naprav morate tako biti vedno pozorni, da izberete napravo, ki je kompatibilna z drugimi napravami, ki so že v omrežju.

5 idej za pametni dom začetnikov

1. Za začetek svoj dom opremite s preprostimi pametnimi napravami kot so pametna tehtnica ali digitalni glasbeni sprejemnik, da se privadite na prisotnost pametnih naprav v vaši okolici. Obe napravi se preko brezžične povezave povežeta z aplikacijo na vašem pametnem telefonu, od koder ju lahko nadzorujete.

2. Izberite svoj pametni ekosistem in pametnega hišnega asistenta, ki bo povezal vse vaše naprave in vam omogočil glasovni nadzor nad napravami v omrežju. Eden najbolj priljubljenih je Google Nest, ki je na voljo tudi v cenejši mini verziji. Aktivira se preprosto z glasovnim ukazom “Hey Google”.

Vir slike: printink.si

Google Home
Vir slike: interestingengineering.com

3. Spremenite svoj televizor v pametni televizor z enim samim priključkom. Če vaš televizor ne premore pametnih funkcij, vi pa bi si na njem želeli ogledati Netflixovo serijo ali YouTube video, vanj preprosto priključite enega od multimedijskih centrov in televizor bo dobil nove možnosti pametnih funkcij. Odločite se lahko za katerega od Amazonovih multimedijskih centrov ali pa poskusite TV Box Xiaomi Mi, katerega odlikuje podpora z vgrajenim Chromecastom in Google asistentom.

Vir slike: printink.si

Vir slike: printink.si

4. Klasične LED sijalke zamenjajte s pametnimi. Pametne LED sijalke preprosto povežete z Wi-Fi omrežjem in jih nadzorujete preko aplikacije na pametnem telefonu ali s pametnim asistentom. Veliko pametnih sijalk ponuja tudi možnost izbire različnih barv in intenzitet osvetlitve.

Vir slike: printink.si

Vir slike: printink.si

5. Zavarujte svoj dom in ga opremite s pametnimi senzorji. Na voljo so senzorji vibracij, ki zaznavajo vibracije in gibanje v domu. Ko senzor zazna spremembo se sproži alarm, uporabnik pa prejme obvestilo na pametni telefon. Nezaželeno gibanje zazna tudi senzor za vrata in okna, ki sproži alarm z glasnostjo do 100 dB. Za maksimalno varnost prav tako poskrbi senzor za vodo, ki zazna poplavo in posledično ščiti lastnino. Za večje udobje pa izberite senzor za vlago in temperaturo.

Senzor za vrata in okna Anker EufyGoogle Home
Vir slike: printink.si

Senzor vibracij Aqara
Vir slike: printink.si

Vir slike: printink.si

Spoštovani.

V času te neprijetne situacije in izrednih razmer, vam želimo sporočiti, da naša spletna trgovina nemoteno deluje.

Zaposleni dajemo vse od sebe, da zagotovimo pravočasno odpremo in dostavo vaših naročil. Vseskozi skrbno spremljamo dogajanje in navodila ter priporočila MZ in NIJZ ter delujemo v skladu z njihovimi navodili.

Poudarjamo, da sta trenutno naša primarna skrb zdravje in varnost naših kupcev in zaposlenih. Zaradi preventivnih ukrepov je tako do preklica onemogočeno plačevanje na blagajni.

Osebni prevzem blaga lahko tako opravite le v primeru, da znesek naročila predhodno poravnate s plačilom preko predračuna ali s kartico na spletu ter predhodno preverite, da je vaše naročilo pripravljeno za osebni prevzem.

Želimo vam vse dobro in hvala za zaupanje,
Ekipa PRINTINK.si

Kamen na kamen palača, skrivnost na skrivnost … uničevalnik dokumentov?

Izraelski zgodovinar, mislec in pisatelj Yuval Noah Harari je v svoji knjigi Sapiens zapisal, da so skrivnosti in trači poglavitna sila, ki je posameznike iz človeških vrst združila v skupnost. Od tega je minilo že dobrih 100.000 let, skupnosti so ostale, prav tako skrivnosti, a vedno so bile in vedno bodo obstajale takšne, za katere določena skupina želi, da ostanejo to kar so - skrivnosti.

Do izuma papirja so bili zaupni podatki večinoma preneseni od posameznika do posameznika zgolj preko ustnega izročila. S pojavom papirja pa so podatki (tudi zaupni) dobili bolj trajno in gotovo obliko, katere obstoja ni bilo mogoče preprosto zanikati. In ker takšne oblike shrambe podatkov ni mogoče v vsakem trenutku preprosto uničiti z ognjem ali vodo je izumitelj Američan Abbot Augustus Low, 2. februarja 1909, vložil prijavo patenta prvega uničevalnika dokumentov. Žal njegov izum nikoli ni prišel do faze proizvodnje, saj je Low kmalu zatem umrl prezgodnje smrti.

Abbot Augustus Low
Vir slike: Wikipedia.com

Uničevalnik dokumentov Adolfa Ehingerja
Vir slike: twitter.com

Uničevalniki dokumentov proti nacizmu

Ideja o uničevalniku papirja je po Low-ovi smrti za nekaj let utonila v pozabo. Leta 1935 jo je v takratni nacistični Nemčiji obudil Adolf Ehinger, ki je po zgledu domačega ročnega stroja za izdelavo testenin izdelal prvi uporaben uničevalnik papirja, ustvarjen zaradi potrebe po uničenju anti-nacističnih letakov, ki jih je pripravil za boj proti takratni politični ureditvi.

Nekaj let kasneje je stroj patentiral in začel s proizvodnjo. Tržno nišo je našel v vladnih in finančnih institucijah, zaradi katerih je moral (v prvi vrsti zaradi potrebe po uničenju velikih količin podatkov) uničevalnik posodobiti iz ročnega kar na električni pogon.

Kdo ima največ skrivnosti - ameriška vlada ali splošna populacija?

Uničevalniki papirja so dokaj nova iznajdba. Do sredine 80-ih let prejšnjega stoletja je bila njihova raba izven vladnih organizacij zelo redka. Njihova “popularnost” je zrasla in vrh dosegla v Združenih državah Amerike z izbruhom enega največjih političnih škandalov - afere Iran-Contra (tudi afera Irangate). Da bi preprečili odkritje in potrditev (morebitnih) povezav predsednika Ronalda Reagana in vodilnih članov njegove administracije s tajno preprodajo orožja Iranu so Reaganovi sodelavci uničili, in s tem prikrili, veliko število dokumentov in sicer prav s pomočjo, takrat še ne tako popularnega, uničevalnika dokumentov.

Eden od vpletenih, bivši podpolkovnik ameriške mornarice Oliver North je na enem od zaslišanj Kongresu priznal, da je za uničenje dokumentov uporabil uničevalnik dokumentov opremljen s križnim rezanjem znamke Schleicher. Po tej izjavi se je podjetju Schleicher prodaja uničevalnikov v letu 1987 dvignila za 20%. Kljub temu, da sicer zaradi uničenja ni ostalo veliko dokaznega gradiva, pa je bilo na koncu vloženih 14 obtožnic proti članom Reaganove administracije, od katerih se jih je 11 končalo z obsodbo (v večini primerov za uničevanje uradnih dokumentov in oviranje preiskave).

 

Primer uničenega in ponovno sestavljenega dokumenta iz afere Iran-Contra
Vir: Wikipedia.com

Uničevalnik dokumentov Shredex Watergate top secret
Vir slike: YouTube.com

Verjetno nič presenetljivega

(povzeto po članku iz The New Yorker, izdanem dne 31. decembra 1984):

Pogovor o novem modelu uničevalnika dokumentov "Watergate top secret 2001" podjetja Shredex. V tem obdobju najbolj prodajanem modelu namiznih uničevalnikov dokumentov v Ameriki. Avtor članka v pogovoru z Michaelom Jr. Falcom, predsednikom podjetja Sheredex. Avtorja zanima, od kje podjetju ime novega modela uničevalnikov “Watergate top secret”. G. Falco odgovori: “... pa saj veste, to je po tisti Watergate situaciji”.”

Avtor nadaljuje in želi vedeti, ali se gospod Falco počuti, kot da pomaga zlu, da zasenči njegov zvit obraz (zaradi ironije, ker prodaja uničevalnike). “Ne ne, mi nismo takšno podjetje,” odgovori g. Falco in nadaljuje: “Mi v podjetju imamo veliko uglednih strank. Mi smo največji dobavitelj ameriške zvezne vlade”.

 

Po aferi Iran-Contra so uničevalniki postali nepogrešljiva pisarniška naprava tudi med ostalimi vladnimi organizaciji. Med prebivalci pa so se popularizirali po letu 1988 z odločitvijo ameriškega Vrhovnega sodišča v primeru Kalifornija proti Greenwoodu. Billyja Greenwooda so namreč za preprodajo drog obsodili s pomočjo smeti, ki jih je pustil na robu pločnika pred hišo. V smeteh so kriminalisti odkrili sledi drog in dokumente z dokazi o njihovi preprodaji.

Greenwood se je pred Višjim sodiščem v Kaliforniji skliceval na IV. (četrti) amandma, saj ta med drugim postavlja standarde za izdajo preiskovalnih nalogov. Konkretno se je skliceval na to, da je bilo preiskovanje smeti pred hišo proti zakonu, saj so smeti njegova last za katero pa ni bil izdan preiskovalni nalog. Po ne dobro utemeljeni razsodbi kalifornijskega Višjega sodišča je ameriško Vrhovno sodišče v omenjenem primeru presodilo, da IV. amandma (na katerega se je Greenwood skliceval za zaščito), ne prepoveduje neupravičenega iskanja in zasega smeti, ki čakajo za odvoz, saj so smeti izven območja stanovanjske površine javna in ne zasebna last. Popularnost uničevalnikov je s tem začela strmo naraščati tudi pri splošni populaciji.

Vir slike: timeshred.com

Vir slike: james46.org

Imamo skrivnosti tudi Slovenci in Slovenke?

Zagotovo. A verjetno jih ni veliko, ki bi uničevalnike papirja uporabljali za uničenje skrivnih izvenzakonskih ljubezenskih pisem (če že pa uporabite takšnega z najvišjo stopnjo varnosti). Na slovenskih tleh so se stvari rahlo zaostrile oz. smo se odgovornosti do podatkov, ki jih zapišemo ali natisnemo začeli zavedati šele v zadnjih letih, ko se je povečalo tudi povpraševanje po uničevalnikih dokumentov. V sredini leta 2018 je namreč v veljavo stopila nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (krajše GDPR), ki jo zdaj verjetno, oz. bi jo morala do potankosti poznati vsa slovenska podjetja.

Vsako podjetje oz. vsaka organizacija je namreč pravno odgovorna za varovanje zaupnih podatkov in varno odstranjevanje zaupnega gradiva (tiskanih dokumentov, dokumentov na računalniku/prenosniku ali mobilni napravi). Čeprav se je v preteklih letih povečala ozaveščenost o zlorabi identitete, število zlorab še vedno zaskrbljujoče hitro narašča. Z mnogimi različnimi informacijami se srečujemo vsakodnevno, zato smo v nevarnosti vsi – posamezniki in organizacije. Tako je uničevanje dokumentov najboljši način, da varno uničite zaupne dokumente in s tem zavarujete občutljive poslovne informacije in osebne identitete.

Uničevalnik od A do Ž ali “kaj moramo vedeti pred nakupom”

Od takšnih, ki jih moramo poganjati ročno do tistih na električni pogon ali od takšnih z varnostnim nivojem P-1 do takšnih z nivojem P-7. Na trgu trenutno najdemo uničevalnike dokumentov mnogih zmogljivosti.

Najbolj pomembna stvar, ki jo moramo pred nakupom vedeti je, kakšne količine papirja bomo uničevali v določenem časovnem intervalu in kakšno stopnjo varnosti potrebujemo (kako zaupne podatke želimo uničiti).

Varnostne stopnje so določene s standardom DIN 66399, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in se raztezajo vse od standarda P-1, ki je priporočljiv za nosilce podatkov s splošnimi podatki, ki morajo postati neberljivi, do P-7, ki se uporablja za uničevanje skrivnih podatkov, kadar je potrebno upoštevati najbolj stroge varnostne ukrepe. Stopnjo varnosti tako izberemo na podlagi stopnje zaupnosti podatkov s katerimi rokujemo.

Vir slike: printink.si

Uničevalnik dokumentov Peach PS400-02 (7 mm), P-1

Uničevalnik dokumentov Peach PS500-10 (4 x 26 mm), P-4

Uničevalnik dokumentov HSM Securio B26 (1 x 5 mm), P-7

Ko izberemo stopnjo varnosti se odločimo še glede želene količine uničevanja. Pri tem je pomemben podatek o kapaciteti listov, ki jih je mogoče hkrati vstaviti v uničevalnik. Pri standardnih pisarniških uničevalnikih papirja se kapacitete gibljejo od približno dveh pa vse do osemdesetih listov običajnega 80g papirja.

Uničevalnik dokumentov Fellowes Powershred 60Cs (4 x 50 mm), P-4

Uničevalnik dokumentov HSM Securio C16 (5,8 mm), P-2

Uničevalnik dokumentov Fellowes Powershred® 325i (5,8 mm), P-2

Pomembna je še izbira prostorninsko dovolj velikega koša in potreba po ostalih funkcijah, kot so funkcija samodejnega vklopa-izklopa, možnost neprekinjenega delovanja (običajni uničevalniki v nižjem in srednjem cenovnem razredu si morajo namreč po približno minuti ali dveh delovanja “odpočiti”), ter funkcije rezanja ostalih nosilcev podatkov in pisarniško potrošnega materiala kot so sponke, kartice, CD-ji in DVD-ji.

Je uničene papirje mogoče ponovno sestaviti?

Načeloma bi to moralo biti nemogoče, saj je uničenje dokumentov do njihove neprepoznavnosti poglavitna naloga uničevalnikov dokumentov. V praksi pa je to odvisno od dveh dejavnikov 1) kako dobro je bila opravljena naloga uničevanja in 2) koliko sredstev je bilo namenjenih za rekonstrukcijo uničenega dokumenta.

Sredstva, ki se namenijo za rekonstrukcijo zbranih dokumentov se razlikujejo glede na naslednje dejavnike: ali je namen rekonstrukcije zgolj osebni motiv, ali je namen korporativna špijonaža, kriminalna preiskava ali vprašanje nacionalne varnosti. Koliko truda bo potrebno vložiti v rekonstrukcijo pa je odvisno od velikosti črk na papirju, od tega ali je dokument enostranski ali dvostranski, od velikosti ter oblike papirnatih koščkov in od položaja papirja, ko smo ga dali v uničevalnik.

Vir slike: total-shred.com

Obveščamo vas, da bo v petek, 21. avgusta 2020, trgovina zaprta zaradi inventure.

Vsa naročila oddana v petek (in soboto ter v nedeljo) bodo obdelana in odpremljena v ponedeljek, 24. 8. 2020.

Smo pa tudi v petek normalno dosegljivi na telefon, preko e-pošte in v spletni klepetalnici.

Hvala za razumevanje.
Printink.si

Živimo v času, ko se dnevno ustvarijo gore podatkov. Digitalnih in tistih, ki jih kasneje velikokrat pretvorimo v digitalno obliko. Človeštvo podatke ustvarja že od nekdaj, ni pa jih znalo vedno tudi učinkovito shraniti. Le redkokatere jamske risarije so se ohranile do danes. Velika večina jih je pozabljenih in ne bodo nikoli interpretirane z vidika današnjih generacij.

Zaradi izgubljenih podatkov preteklih generacij imajo zdajšnje generacije že skoraj v DNK-ju zapisan strah pred izgubo lastnih podatkov - podatkov, ki smo jih ustvarili in pridobili kot človeštvo in podatkov, ki jih je pridobil posameznik in, ki imajo le nekaj več kot sentimentalno vrednost.

Vir slike: pexels.com

Vir slike: quatr.us

Vir slike: en.wikipedia.org

Od luknjanih kartic do oblakov

Začetki množičnega shranjevanja podatkov segajo nekje v leto 200 pr. n. št., ko je na Kitajskem prišlo do izuma papirja. Papir je ponudil možnost prvega trajnejšega zapisa podatkov, ki pa je bila na voljo le redki peščici. Dolgotrajen in zahteven postopek izdelave namreč ni takoj omogočal široke produkcije. Šele okoli leta 751 se je postopek razširil v arabske dežele in šele ob zavzetju dela Pirenejskega polotoka je prišel tudi v Evropo, kjer se je leta 1267 v Italiji odprla prva papirnica.

Od izuma papirja je minilo nekaj več kot 1900 let preden smo naredili ponoven preskok v shranjevanju podatkov. Leta 1725 so se pojavile t.i. “punch cards” oz. “luknjane kartice”, ki so sprva služile za vrisovanje vzorcev v tekstil in so bile razširjene predvsem v tekstilni industriji. Kasneje leta 1890 je Herman Hollerith razvil metodo, s katero so stroji beležili in shranjevali podatke na luknjane kartice, kar je olajšalo popis prebivalstva ZDA. Hollerith je kasneje (skupaj z drugimi) ustanovil podjetje IBM, ki je med drugim zaslužno za to, da je na trg poslalo prvi osebni računalnik.

Za primerjavo: Na eno kartico so lahko spravili okoli 80 znakov. Nanjo torej ne bi mogli shraniti niti enega tvita (tweet). Bi pa (preračunano) lahko shranili 0.08 KB podatkov. Čeprav so že zelo retro, pa se te kartice uporabljajo še danes. Ponekod jih še vedno najdemo v volilnem procesu ali pri standardiziranih testih (športnovzgojni karton).

Preskok k magnetnemu

Po približno 200 letih premora na področju shranjevanja podatkov se leta 1932 v Avstriji pojavi magnetni boben izumitelja Gustava Tauscheka. Boben se v računalništvu začne uporabljati med 2. svetovno vojno, ko so ga za te namene preuredili dekoderji ameriške mornarice. Med letoma 1950 in 1970 se je magnetni boben vsesplošno uveljavil kot glavni delovni pomnilnik takratnih računalnikov. Takrat je tak boben lahko nosil 48 KB podatkov. 

Vir slike: computerhistory.org

Vir slike: clickamericana.com

Sicer patentiran že leta 1928 v Nemčiji, se je magnetni trak za namen shranjevanja podatkov začel uporabljati šele leta 1951 pri prvem elektronskem digitalnem računalniku, namenjenem poslovni rabi, znanim pod imenom UNIVAC I. Nam bolj poznana raba magnetnega traku so bile vsesplošno popularne kasete za VHS predvajalnike (video rekorderje) in kasetofone. Najzmogljivejši so lahko - in še lahko -  shranili 231 KB podatkov.

(Skoraj) moderna doba shranjevanja podatkov

Zaznamovano leto 1956. Elvis Presley se prvič pojavi na ameriških glasbenih lestvicah s hitom “Heartbreak Hotel”, Norma Jean Mortenson si spremeni ime v Marilyn Monroe, Maroko razglasi neodvisnost od Francije, Fidel Castro zasidra svojo jahto na Kubi in IBM predstavi prvi trdi disk (Hard Disk Drive ali HDD). S težo čez eno tono in velikostjo hladilnika je lahko shranil 3.75 MB podatkov. Torej celotno mp3 datoteko, 45 sekund videa nizke ločljivosti oz. 5 milijonov tekstovnih znakov. Bil je del računalnika IBM 305 RAMAC.

Dostava in prevoz prvega trdega diska. Vir slik: nextshark.com

Dostava in prevoz prvega trdega diska. Vir slik: nextshark.com

Zunanji prenosni disk WD My Passport 2019, 1 TB, črna

Zunanji prenosni disk Intenso Memory Center, 4 TB

Zunanji trdi disk Seagate Expension Desktop, 10 TB

Vir slike: bdmpublications.com

Leto 1967. Pojavi se disketa. Prvi lahko prenosljiv zunanji medij, ki je lahko sprva shranil 80 KB podatkov. Do sredine 70-ih se uveljavi kot največkrat uporabljen prenosni medij. Čeprav so se od takrat pojavili že veliko bolj napredni mediji za zapis podatkov, pa nekje diskete uporabljajo še danes. Med drugim je njihova uporaba še vedno zelo razširjena v ameriških nuklearnih bazah.

15 let pozneje, leta 1982, se skupaj z izumom kompaktnega diska oz. širše  znanega CD-ja ali zgoščenke (CD = Compact Disc) zgodi majhna revolucija. Namesto zgolj parih (največ dveh MB podatkov) smo zdaj na medij lahko shranili okoli 650 do 800 MB velik zapis. Praktično prevedeno - 140 minut videa nizke ločljivosti, 70.000 formatiranih .doc datotek ali vaš najljubši album Beatlov.

Ko je bil CD prvič predstavljen, je lahko shranil več podatkov kot trdi disk takratnega osebnega računalnika. Kompaktni disk je v slovenščini dobil ime zgoščenka, saj je bil v osnovi razvit za shranjevanje digitalnega zvočnega zapisa. Za ta namen se največkrat uporablja še danes. V 80-tih je revolucionaliziral medijsko industrijo, še vedno pa se jih proda na desetine milijonov letno.

NASVET ZA SHRANJEVANJE: Optičnim nosilcem še najbolj ustreza hramba v suhem, temnem in hladnem prostoru, saj ne marajo vlage, svetlobe, prahu in vročine. Izbira nosilca je prav tako zelo pomembna – če je le mogoče, velja poiskati takšnega z zlato snemalno površino, saj načeloma velja, da ima zlata barva boljše lastnosti  odbijanja svetlobe kakor srebrna (in druge).

DVD - novejši brat CD-ja. Digitalni pomnilniški medij, ki se pojavi leta 1995. Pobuda za nastanek so bili predvsem pritiski filmske industrije, saj CD ni zadoščal njihovim potrebam. DVD ima v primerjavi s CD-jem bistveno izboljšane kapacitete shranjevanja. Običajni enostranski DVD-ji lahko shranijo do 8 GB spomina, manj uporabljeni - dvostranski pa do 16 GB. Prav tako kot CD-ji so tudi DVD-ji nadomestili svoje predhodnike - video kasete.

Manjše je (v tem primeru) boljše

Prelomno leto 1999. Skoraj simbolično se na prelomu tisočletja zgodi revolucija v shranjevanju digitalnih podatkov. Pojavijo se spominske kartice in USB ključki. Potreba po nečem manjšem se je pojavila zaradi potrebe po večjem spominu v manjših, prenosnih napravah.

SD kartice so bile trgu predstavljene kot skupno prizadevanje podjetij SanDisk, Panasonic in Toshiba, kot izboljšava v primerjavi z multimedijsko kartico (MMC). Hitro so postale industrijski standard, saj Secure Digital (SD) oz. varni digitalni pomnilniški format vključuje zmožnost DRM šifriranja, ki omogoči hitrejši prenos datotek. V letih 2003 in 2005 ugledajo luč sveta še miniSD in microSD kartice.

Spominska kartica Kingston Micro SDHC, 32 GB + Adapter

Spominska kartica Integral Micro SDXC V30 UHS-I U3, 1 TB + adapter

Spominska kartica Kingston Canvas Select Plus SDXC Class 10 UHS-I, 128 GB

Njihovi sorojaki USB ključki so produkt izraelskega tehnološkega podjetja M-Systems. Prvi je imel zmogljivost shrambe 8 MB podatkov, kar sta ena ali dve e-knjigi, 90 sekund videa nizke ločjivosti ali 800 .doc datotek. Njihova uporaba se je bliskovito hitro razširila, saj so bili do takrat najbolj priročna oblika medija za shrambo podatkov. Majhni in uporabni na vseh vrstah računalnikov. Danes je največja kapaciteta USB ključka 2 TB (2 milijona MB). Zanj je zaslužno podjetje Kingston, na Amazonu pa se prodaja za okoli 1,300.00 dolarjev.

USB ključ SanDisk Cruzer Blade, 16 GB

USB ključ Intenso Alu Line, antracit, 32 GB

USB ključ Integral Black, 128 GB

USB ključ Intenso cMobile Line, 64 GB

Varno odstranjevanje strojne opreme oz. to kar skoraj nikoli ne naredimo

Vedno preden odstranite USB iz računalnika uporabite možnost "Varno odstrani strojno opremo in izvrzi medij (Eject Mass Storage)" v orodni vrstici? Če ne, bi se tega morali začeti posluževati. Zakaj? Ob hitri odstranitvi USB pogona lahko poškodujete njegovo vezje in tudi USB vrata vašega sistema. To lahko privede do okvare USB-ja in USB vrat v vašem sistemu. Nenadna odstranitev pa lahko privede tudi do delne ali celo popolne izgube podatkov, ki ste jih na njem hranili.

Resnično moderna doba

Iz papirja v oblak. Leta 2006 se začne obdobje neskončnih možnosti. Čeprav se je prvi celotno internetni sistem za shranjevanje podatkov PersonaLink pojavil že leta 1994, je bilo leto 2006 tisto, ki je tovrstni sistem predstavilo širši skupini uporabnikov. Takrat so Amazon Web Services servirale AWS S3 in tako začele trend masovne shrambe podatkov v oblaku. Shranjevanje podatkov v oblaku deluje na principu oddaljenih baz podatkov, kjer so shranjene informacije, do njih pa se lahko dostopa preko internetne povezave. Možnosti so tako postale skoraj neomejene. Trenutna omejitev so zgolj denarna sredstva. Dobiš torej toliko prostora, kot si ga lahko privoščiš. Največja omejitev podatkov za najdražji Google One paket je na primer 30 TB, zanj pa bi odšteli 300 dolarjev mesečno.

Vir slike: zdnet.com

DNK namesto diskov?

Papir, USB ključki in tudi vse naprave s katerimi dostopamo do spleta so narejene iz minljivih materialov. Predpostavimo, da pride do katastrofe, ki pahne človeštvo nazaj v kameno dobo.

Lahko naše znanje in zgodovina preživita? Papir bo v nekaj desetletjih razpadel, prav tako bo razpadel ali se vsaj delno uničil trdi disk. Ne bo pa tako hitro razpadlo nekaj organskega. Deoksiribonukleinska kislina ali DNK je nukleinska kislina, ki nosi zapis naših dednih informacij in programira vse v našem telesu. Potencialno naj bi DNK v primernih razmerah preživela tudi nekaj sto tisočletij.

V skoraj vsaki človeški celici, ki meri do nekaj stotink milimetra, je zapisan celoten genski material, ki sestavlja okoli 750 megabajtov. Leta 2016 je raziskovalcem iz Microsofta in univerze v Washingtonu uspelo v DNK zapisati 200 MB podatkov (med drugim tudi Splošno deklaracijo človekovih pravic).

Vir slike: http://collective-evolution.com/

DNK je za raziskovalce trajne shrambe podatkov zanimiva predvsem z vidika visoke kapacitete spomina, ki ga lahko shranimo v tako majhen prostor. Teoretično je trenutno predvideno, da lahko z DNK metodo na prostor, velik kot je radirka svinčnika, zapišemo približno 400,000,000 GB podatkov oz. 100 milijonov HD filmov. Nekoč naj bi lahko vso znanje sveta spravili v prostor, ki je velik kot škatla za čevlje. Če se vam, glede na to, da smo leta 2016 znali na DNK zapisati zgolj 200 MB podatkov, ta način shranjevanja zdi oddaljen več desetletij, se vrnimo v 2019. Junija 2019 so znanstveniki izdali poročilo, da so v DNK uspešno zapisali 16 GB veliko angleško verzijo Wikipedije.

Kako izkoristiti DNK kot pot do Bitcoina?

21. januarja 2015 je Nick Goldman iz Evropskega inštituta za bioinformatiko na konferenci Svetovnega gospodarskega foruma obiskovalcem predstavil poseben izziv. Med njegovo predstavitvijo so bile obiskovalcem konference razdeljene epruvete z DNK-jem, opremljene s sporočilom, da vsaka epruveta vsebuje ključ do enega bitcoina, do ključa pa je mogoče priti samo z razkodiranjem zapisa na DNK-ju.

Prvi, ki bi ugotovil pravilno razporeditev sintetiziranih verig DNK in razbral sporočilo, bi bil zmagovalec. Izziv je trajal do 21. januarja 2018. Skoraj tri leta po odprtju izziva, 19. januarja 2018 je belgijski doktorski študent Sander Wuyts postal zmagovalec. Iz DNK mu je uspelo dekodirati PDF datoteko z navodili do Bitcoina, logo Evropskega inštituta za bioinformatiko, logo podjetja, ki je natisnilo DNK in skico Jamesa Joyca, irskega novelista, poeta, pisatelja in literarnega kritika.

Vir slik: sanderwuyts.com

Za večino od nas je delovni prostor naš drugi dom. Naj bo to pisarna v podjetju, miza za okencem na pošti ali kabina taksija. Dom si po večini uredimo tako, da se v njem zabavamo, smo sproščeni, ob pogledu na urejen prostor pa se počutimo zadovoljni. Zakaj ne bi nekaj tega prinesli tudi v svoje delovno okolje?

Ustvarite svoj lasten prostor

Zakaj bi morali svoj čas v službi preživeti med praznimi belimi stenami in zakaj bi bil edini okrasek na naši mizi siv mrežast lonček za pisala? Svoje delovno okolje si uredite tako, da se boste tam počutili kar se da najbolj ustvarjalni in motivirani. Obogatite ga s slikami bližnjih, poživite ga z barvami, ki so vam blizu, pri tem pa še vedno ohranite njegovo funkcionalnost.

Vir slike: success.com

Vir slike: firstdayjo.com

Organizirajte dekorativno

Čeprav se utapljate v papirjih in obrazcih, zagotovo ni potrebno, da imate vse dokumente razporejene po mizi. Pospravite jih v očesu prijazen in funkcionalen predalnik, kjer bodo urejeni, a še vedno na dosegu roke. Za večje količine dokumentov, ki jih ne potrebujete vedno, si na vrhu prazne komode uredite arhiv v živih barvah, ki bo zagotovo popestril vsako pisarno.

 

Vir slike: made-in-china.com

Samolepilne lističe, ki jih tako radi uporabljamo za zapisovanje vseh opomb, uporabljajmo le za to - za pisanje opomb. Za razne skice, tedenske načrte in delovne plane raje uporabimo bolj trajno rešitev v obliki stenske piši-briši table, ki bo zapolnila prazen prostor na steni in onemogočila, da bi pomemben zapis po pomoti vrgli v smeti skupaj z nakupovalnim listkom prejšnjega tedna.

Izberimo nujno potrebne dodatke, ki hkrati odražajo naš značaj. Elegantne namizne svetilke, ki hkrati osupnejo s svojo funkcionalnostjo so odličen primer dekorativne nuje.

Namesto navadnega steklenega kozarca tako izberimo nujno, a hkrati dekorativno steklenico za vodo.

Vir slike: taotronics.com

Vir slike: printink.si

Narava v pisarni

Če imamo srečo, nam predvsem v toplejših in bolj sončnih dnevih, pogled iz pisarne rad uide skozi okno v zeleno naravo. Znanstveno dokazano je, da nas zelena barva pomirja in v nas vzbuja pozitivne občutke. Te občutke lahko z vnosom rastlin dobro preslikamo tudi v pisarno. Kljub večkratnemu zračenju je lahko slab zrak stalni spremljevalec notranjih prostorov, zato je vnos večih zelenih rastlin še posebej priporočljiv.

V primeru, da nihče od zaposlenih nima ravno žilice za sobne rastline, lahko težavo slabega zraka rešimo tudi z nakupom difuzorja, ki bo z uporabo pravih olj, ne samo izboljšal zrak v pisarni, ampak tudi naše počutje.

Vir slike: pexels.com

Vir slike: pexels.com

Večina difuzorjev poleg izbire večih stopenj intenzivnosti, omogoča tudi čas delovanja do najmanj 8 ur, kar pomeni, da ga boste z lahkoto uporabljali skozi celoten delovni dan. 

NAMIG: Za izboljšanje kognitivnih procesov naj bi bilo še posebej primerno eterično olje rožmarina. 😉

Oljni difuzor TaoTronics TT-AD002, shallow

Oljni difuzor TaoTronics TT-AD004, coffee

Oljni difuzor TaoTronics TT-AD004, shallow

Oljni difuzor TaoTronics TT-AD007, ultrazvočni, bel

Vedno pozitivni

Ne pozabite, da k dobremu počutju veliko pripomore tudi pozitiven odnos med zaposlenimi. Če se bomo dobro počutili in bomo delali v prijetnem okolju, se bo to zagotovo odražalo tudi v vzdušju celotnega kolektiva in posledično v uspešnosti podjetja kot celote.

Vir slike: dunforce.com