Ergonomski izdelki

Zapostavljanje pomena ergonomije v vsakdanjem življenju, predvsem vdelovnem okolju, lahko vodi do pojava številnih zdravstvenih težav. Slabo načrtovano delovno mesto ter neustrezna organizacija dela in delovnega okolja lahko povzročita različne zdravstvene težave.

Zdravstvene težave, poleg negativnih vplivov na telo in psiho, posledično vplivajo na zmanjšanje učinkovitosti zaposlenih, poveča se odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstvenih razlogov.

Delovno mesto naj bo prilagojeno našemu telesu, tako da ne naprezamo mišic, sklepov, dihalnega in živčnega sistema. Prav tako je pomembno, da delovno okolje ne škodljivo vpliva na zdravje in našo delovno sposobnost.

Delovno okolje mora zagotavljati pogoje za zdravje in varnost delavca.

Ergonomska pravila, ki omogočajo ergonomsko ovrednotenje dela - tako v podjetju kot tudi doma:

• Delajmo v nevtralnem telesnem položaju (zravnan vrat, sproščeno zapestje, pravilna drža),
• imejmo vse pripomočke, ki jih za svoje delo potrebujemo, v dosegu roke okrog sebe,
• delajmo na primerni višini delovne površine ter omogočimo dovolj prostora na delovnem mestu,
• omogočimo gibanje in raztezanje mišičja- aktivni odmor,
• ohranjamjo udobno delovno okolje – pravilna razsvetljava, nizka stopnja hrupa, toplotne in prezračevalne razmere.

Zdravstvene težave, povezane z neprimerno opremljenimi delovnimi postajami, se lahko pojavijo v obliki nelagodja in manjših bolečin, lahko pa tudi v obliki resnejših zdravstvenih težav, ki zahtevajo prilagojeno zdravljenje ter odsotnost z dela.

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu kar 25 % vseh zaposlenih v EU trpi zaradi bolečin v hrbtu in 23 % zaradi bolečin v mišicah.

Po njihovih podatkih je kar 62 % vseh delavcev v EU vsaj četrtino delovnega časa ali več izpostavljenih ponavljajočim se gibom dlani ali rok. Bolečim ali utrujajočim položajem je izpostavljeno 46 % delavcev, kar 35 % pa jih je izpostavljenih premeščanju ali premikanju težkih bremen.

Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj mišično-kostnih obolenj:

• Ponavljajoče se delo,
• boleči, neudobni ali utrujajoči položaji,
• prenašanje ali premikanje težkih bremen,
• razni drugi dejavniki tveganja, ki so povezani z določenimi specifičnimi poklici: vibracije, dolgotrajno stoječe/sedeče delo, hoja..).