Laserski tiskalnik je sestavljen iz mnogih komponent, katere ustvarijo tehnologijo, s katero lahko natisnemo dokumente, ki ustrezajo profesionalnim standardom. Papir gre skozi valj in zaradi prahu v tonerju so znaki in črke vidne našim očem. Kljub temu pa je razvijalna enota osrednji del v teh visoko naprednih tiskalnikih. Najdemo ga lahko tudi pod oznakama boben ali fotoreceptor; razvijalna enota je odgovorna za prenos prahu iz tonerja v slike ali besedila na papir.
Boben sprejme pozitivni naboj iz korona žice. Laser nato piše na boben in pušča negativen naboj v obliki slike ali besedila, kateri se tudi natisne. Ker ta naboj privlači toner se le-ta oklene na razvijalno enoto, kjer je negativni naboj. Valji nato povlečejo papir skozi napravo. Ker je negativni naboj na papirju močnejši kot ta na razvijalni enoti se prah iz bobna nanese na papir in natisne natančen dokument v zelo hitrem času.
Večina tiskalnikov ima za boben in toner ločene reže, v katere se vstavita. Za nekatere tiskalniki, kot je Brother je potrebno kupiti ločeno boben in toner in ju sestaviti skupaj ter nato kot eno enoto vstaviti v tiskalnik. Nekateri tiskalniki imajo tonerje, v katere je boben že vgrajen in se menjajo kot potrošni material. Prepričajte se, kateri sistem uporablja vaša naprava, da boste znali nabaviti pravilne.
Na tej fotografiji je vidna razlika med bobnom kot samostojno enoto in med bobnom, v katerega se vstavi toner.
Naj vam ne bo nerodno, če imate težave z ločevanjem tonerja in bobna. Zapomnite si samo, da ima boben - razvijalna enota dolg valj, ponavadi zelene barve. Pomembno je, da se površine valja ne dotikate ali ga izpostavljate svetlobi, saj je zelo občutljiv.
Nenehno sevanje z laserjem terja svoj davek na razvijalni enoti - tako na najboljših kot tudi na najbolj prodajanih bobnih. Vidni bodo postali znaki obrabe in posledično bo trpela kvaliteta tiska. Na natisnjenih dokumentih z besedilom bodo vidne temne lise ali bodo črte med natisnjenim besedilom. Slike bodo svetlejše, tudi če boste zamenjali toner. Najprej lahko zaženete notranje čiščenje sistema in natisnete testno stran preden določite, da je težava v razvijalni enoti.
Kaj je laserski tiskalnik – to je naprava, ki z delovanjem prahu v tonerju in lasersko tehnologijo natisne besedilo na papir. Deluje podobno kot fotokopirni stroj.
Xerox je prvi izdelal laserski tiskalnik – leta 1978 je Gary Starkweather, njihov znanstvenik, preoblikoval fotokopirni stroj.
Tiskalnik Xerox 9700
Za komercialno uporabo je prvi laserski tiskalnik izdelal IBM leta 1976. Model 3800 je bil namenjen tiskanju večjih količin računov in nalepk za pisma. Nekateri modeli so verjetno še vedno v uporabi. Leta 1977 je Xerox predstavil prvi laserski tiskalnik za računalnike. Model Xerox Star 8010 je bil v tistem času velika novost, bil je tudi precej drag. Prodanih je bilo malo število teh tiskalnikov, predvsem za uporabo v laboratorijih in raznih inštitutih.
Xerox Star 8100
Prvi laserski tiskalnik za osebno rabo je predstavilo podjetje Hewlett – Packard (HP) leta 1984. Njihov laserski tiskalnik Laserjet je zmogel 8 ppm (strani na minuto), ločljivost tiskanja je bila 300 dpi (pik na palec) – cena se je gibala okrog 3.600 ameriških dolarjev. Podjetje HP je vodilno na tržišču laserskih tiskalnikov. Slediti so mu začela podjetja Lexmark, OKI, Brother, Epson, Minolta in ostala.
HP Laserjet
Prvi barvni laserski tiskalnik ColorScript Laser 1000 je predstavilo podjetje QMS (danes je to podjetje del Konice Minolte), izdelan leta 1993, zanj je cena znašala 12.499 ameriških dolarjev.
Laserski tiskalniki so se začeli uporabljati v podjetjih in pripomogli k večji učinkovitosti. Zaradi velikega znižanja cen laserskih tiskalnikov se jih vedno več uporablja tudi za domačo rabo.
Prejšnji teden so naši prijatelji pri Digital Photograph School izpeljali projekt, v katerem so pokazali, kako se lahko tiska na les s skoraj vsakim laserskim tiskalnikom. ''Zagotovo ne drži'' smo se muzali, pa vendar tudi samo preizkusili. Lahko potrdimo, da resnično deluje in to zelo dobro. Bilo je zanimivo in zabavno, zato smo originalno izvedbo nadgradili z lastnimi idejami.
Naslednja navodila prikazujejo uporabo standardnega laserskega A4 tiskalnika, lesa z ostalimi materiali.
Sestavine niso predrage, glede na to kakšen sijajen končni izdelek boste na koncu dobili. Uporabili boste malo dragih sestavin, barvilo za les in vosek bosta zdržala več tiskov, brez da bi bilo potrebno kupiti nove. Konec koncev pa naše štiri slike na lesu stanejo manj kot 40£ in še materiali nam ostanejo.
- Ščetka – uporabili smo gobaste. So poceni, enostavne za čiščenje ter za enkratno uporabo.
- Smirkov papir
- Akrilni gel – odločiti se morate, kakšen gel vam bo ustrezal. Mi smo uporabili mat gel.
- Barvilo za les
- Vosek za les
- Les – kupite ga pri lokalnem mizarju ali v specializiranih trgovinah, kjer les narežejo na mero
- Ravnilo – da zgladite površino (resnično pomaga, verjemite)
- Krpo – da spolirate vosek
Prvi korak je, da izberete sliko, ki jo želite natisniti. Lahko izberete kakršnokoli želite, uspelo vam bo z vsako. Lahko je črno-bela, sepia izvedba ali barvna. Dve pomembni stvari si je potrebno zapomniti, ko izbirate sliko. Prva je, da mora biti slika zrcalna izvedba slike, ker bomo sliko obrnili na les. Večina programov za oblikovanje ima to funkcijo za zrcalne slike, tako da s tem ne bo problemov.
Natisnite vašo sliko
Ko ste se odločili za sliko je naslednji korak, da jo natisnete. Zapomnite si, da to ne bo delovalo z brizgalnimi tiskalniki; natisnjeno mora biti s tiskalnikom, ki uporablja tonerje. Če niste prepričani, kaj uporabljate v vašem tiskalniku, poiščite tiskalnik na naši strani in poglejte, če tiskalnik potrebuje kartuše ali tonerje. Če nimate laserskega tiskalnika, Vam lahko pomagajo morda v lokalni knjižnici ali papirnici, kjer Vam lahko natisnejo sliko.
Proces traja nekaj časa in terja vašo prisotnost, zato poskrbite da vas ne bodo motili. Dobro bi bilo tudi, da imate na tleh krpo, saj boste z lesa drgnili papir.
Sedaj, ko imate vse potrebno, lahko začnemo. Poskrbite, da bo les raven in čist, nečistoče in delci lesa bodo vidni na sliki in obdelava bo težja.
Sedaj, ko ste pripravljeni, nanesite tanko plast akrilnega gela na les. Nanos mora biti enakomeren. Tam, kjer ne bo nanosa, tudi ne bo vidne slike. Prav tako ne sme biti mehurčkov ali neenakomerne površine. Pazite tudi, da bo nanos ravno prav debel, da ne bo pretanek. Predlagamo nanos, debel par mm.
Sedaj, ko imate nanešen gel, prihajamo do najbolj zapletenega dela našega postopka. Previdno namestite sliko na les. Sliko morate poravnati in jo nežno dati na les tako, da ne bodo nastajale zračne blazine in ne bo sprijemanja. Dokler je gel še mehak, lahko urejate sliko in jo na delih še uravnavate. Najbolje je, da uspe pri prvem poskusu. Ko je slika na lesu, uporabite ravnilo in zravnajte sliko s površino lesa. Ko boste zadovoljni z narejenim, postavite les na prostor, kjer bo na varnem in ga pustite čez noč, da se posuši.
Potrebno je odstraniti papir iz lesa. Najbolj enostavna in hkrati najbolj packasta metoda je, da z gobo nanesemo vodo na papir ter nato nežno odstranimo papir z rokami. Postopek je dolgotrajen, na koncu jo lahko celo odnesete z bolečimi prsti. Resnično osupljivo pa je, ko se začne prikazovati slika pod papirjem.
Če ne nameravate slike še prebarvati, potem boste morda morali postopek ponoviti, saj papir pušča za sabo vlakna, ki jih je težko videti, ko je slika mokra.
Če pa boste sliko še prebarvali, potem ni potrebno, da odstranite vsa vlakna, ker bodo posrkala barvo. Dobro je, da imate pri roki še sesalec, da boste lahko posesali vse ostanke.
Uporabite smirkov papir za zgladitev robove lesa ter za odpravo ostankov akrilne barve. Za večjo in dolgotrajnejšo obstojnost slike na lesu je potrebna tudi pravilna obdelava. Če mislite, da naslednja dva koraka ne bi bila ustrezna za dokončen izgled vaše slike, ju lahko preskočite.
Barvanje slike je resnično dobro za črnobele slike, ki jim dodajo pridih starodobnosti.
Da nanesemo barvo na sliko uporabimo čisto ščetko in jo namočimo v barvo za les, na kratko nanesemo po površini in pazimo, da ne bi barve postale pretemne. Paziti je potrebno, da barva ne pride na vaša oblačila ali pohištvo, ker jo je težko odstraniti.
Na koncu bomo uporabili vosek, da bo les bolj obstojen in odporen na različna temperaturna nihanja ter vlažnost. Prav tako vosek pomaga, da bo slika bolj trdna in odporna na praske. Po tem, ko je vosek nanešen, se lahko površina gladi s krpo tako dolgo, dokler vam ne bo izgled ustrezal.
Po vseh dokončanih postopkih boste imeli sedaj pred seboj zelo zanimivo in unikatno sliko, ki je natisnjena na les.
Želimo vam vso srečo pri tiskanju vaše slike in verjamem, da bi bili presunjeni ob pogledu na vaše rezultate.
Tako brizgalni kot laserski tiskalniki so oblikovani za tiskanje na različne vrste papirja in medije, od kuvert do nalepk. Ena izmed možnosti, ki je bolj malo uporabljamo, pa je prosojna folija. Uporablja se večinoma za izvajanje predstavitev na grafoskopu. Z različnimi modeli lahko tiskamo besedila ali slike z uporabo tonerja ali kartuš in s tem resnično lahko poživite predstavitev.
Težave s prosojnimi folijami lahko nastanejo, če proces ni izveden pravilno. Takrat so rezultati slabši in v nekaterih primerih lahko prosojne folije celo poškodujejo tiskalnik.
V splošnem ne bi smelo biti težko najti primerno prosojno folijo za vaš model tiskalnika. Pomembno je, da se prepričate, da boste uporabili folijo, ki je primerna za tip vašega tiskalnika. Na primer, če uporabljate laserski tiskalnik mora biti tudi prosojna folija primerna za laserski tiskalnik in če uporabljate brizgalni tiskalnik, potem mora biti folija primerna za brizgalni tiskalnik. Če želite, da boste dobili res najboljše rezultate lahko izberete prosojno folijo od istega proizvajalca tiskalnika, katerega uporabljate.
OPOZORILO: Uporaba navadne prosojne folije, ki ni namenjena tiskanju ali tip folije, ki ni namenjen za uporabo na vašem tiskalniku, lahko povzroči, da se folija stopi ali povzroči druge poškodbe na tiskalniku.
Če ima vaš tiskalnik več kot en pladenj ali ima večnamenski podajalnik, preverite v vaših navodilih ali poglejte na spletno stran za vaš tiskalnik, da najdete, kateri je pravilen pladenj za prosojno folijo. Na splošno se pri večini tiskalnikov za to uporablja večnamenski pladenj ali eno-listna reža za prosojne folije in druge alternativne medije, kot so kuverte. Te pladnje ponavadi najdete na zadnjem delu tiskalnika. Ko boste naložili prosojne folije v primeren pladenj, boste morali izbrati ta pladenj ali režo tudi v programski opremi vašega tiskalnika na računalniku.
- Nekateri tiskalniki imajo nastavitve za uporabe različnih tipov medijev že v programski opremi gonilnikov. Poglejte, če imajo nastavitve za prosojnice in jih izkoristite.
- Če je ena stran folije bolj svetleča kot druga, potem jo vstavite tako, da bo tiskalnik tiskal na drugo, manj sijočo stran. To pomaga, da se bo črnilo bolj vpilo.
- Črnilo bo verjetno potrebovalo nekaj časa, da se bo posušilo na foliji. Pustite ga sušiti še malo dlje, preden se ga boste dotaknili ali zložili folije eno na drugo.
- Če nameravate tiskati več kopij ene strani oziroma enake oblike, najprej preverite samo na eni prosojni foliji, da boste videli kakšen je učinek in izgled. Tako lahko privarčujete na porabi kartuš, če bodo morda še potrebni kakšni popravki.
Če veste, da obstajajo različne vrste prosojnih folij in razumete tveganje, ki nastane, če uporabite napačno, potem vam to lahko pomaga, da se izognete napakam. Če si vzamete dovolj časa, da najdete pravilno folijo in pravilen način za tiskanje nanjo, potem je vaš tiskalnik varen pred poškodbami in s tiskanjem dobite najboljše možne rezultate.
V preteklosti so bili tiskalniki zelo veliki in dragi, saj takrat proizvajalci še niso ugotovili, kako bi lahko vso to moč uskladili v bolj jedrnat in manjši okvir.
Matrični in laserski tiskalniki so bili do poznih 70-ih let edina opcija, dokler niso začeli nastajati drugi stroji. Inovatorji, kot so HP, Canon in Epson so leta 1984 povzročili pravi izbruh brizgalnih tiskalnikov na trgu. Največjo priljubljenost so dosegli leta 1988, ko je HP predstavil linijo namiznih tiskalnikov z uporabo kartuš s črnili. Čeprav je bila cena v tistem času več kot 1.000 USD, pa ni trajalo dolgo, da je tehnologija napredovala in so vsa ostala podjetja pridružila večini, cene pa so se krčile. Do leta 1990 so brizgalni tiskalniki utišali matrično tiskalno industrijo in začeli tekmovati s standardnimi laserskimi tiskalniki.
Brizgalna tehnologija deluje popolnoma drugače kot laserska tehnologija, uporablja tekoče črnilo in ne prahu. Namesto, da privablja prah iz tonerja na papir kot pri laserskem tiskalniku, se tiskalne glave pri brizgalnem tiskalniku premikajo čez stran, majhne kapljice črnila iz kartuše kapljajo na list, ki se premika iz ene strani na drugo. Črnilo se iztisne iz kartuše, ko tiskalnik ustvari parni mehurček, ki prisili, da se kapljico črnila zlije na stran. Dejstvo, da se to dogaja več kot tisočkrat na minuto je pravzaprav zelo izjemno. Pri nanašanju večkratnih kapljic različnih barv v različnih razmerjih, tako rekoč lahko ustvari vsako barvo.Rezultat je lahko popolnoma oblikovana slika ali le enostaven besedilni zapis.
Večina starejših brizgalnih tiskalnikov uporablja le dve kartuši – črno in barvno. Barvna kombinira modro, škrlatno in rumeno. Veliko modelov, ki so trenutno na tržišču ponujajo za vsako barvo drugo kartušo in zmanjšujejo količino porabljenega črnila. Nekateri bolj napredni modeli celo uporabljajo 6 ali celo več barv za več podrobnosti in širšo barvno lestvico.
Ena izmed večjih pomanjkljivosti tiskanja z brizgalnimi tiskalniki je v tem, da so kartuše zelo drage, če primerjamo izračun porabe črnila na eno stran. Proizvajalci so zelo dolgo imeli monopol nad proizvodnjo in prodajo potrošnega materiala za tiskalnike. Spodbujali so miselnost, da je nakup in uporaba kompatibilnih in obnovljenih kartuš neprimerna ali celo povzroča poškodbe na vašem tiskalniku.
Ko so prišle na trg kompatibilne in obnovljene kartuše se je igra spremenila. Veliki proizvajalci, ki so razvijali in proizvajali te tiskalnike so morali sedaj tekmovati s cenami ponudnikov tretje strani.
Veliko novejših brizgalnih tiskalnikov uporablja 4 ločene kartuše za manjši odpad barve.
Čeprav nekateri uporabniki vedno uporabljajo originalne kartuše, je druga stran tega tudi, da je okrog 1,8 bilijona kartuš na odlagališču odpadkov in bo trajalo tudi do 1.000 let, da se razgradijo. Procesi obnove kartuš ponovno uporabijo kartuše in se tako izognejo nepotrebnim odpadkom.
Na srečo veliko organizacij in celo večina proizvajalcev sedaj ponuja program recikliranja njihovih kartuš in tako pomagajo znižati odpadke.