Londonski arhitekt Daniel Widrig je v sodelovanju z modno oblikovalko Herpen in digitalnim proizvajalcem MGX by Materialise skreiral kolekcijo digitalno natisnjenih oblačil (dezeen.com)
In ko se takšen časopis, kot je Wall Street Journal ujame na 3D tiskanje, takrat lahko vemo, da je tudi uradno prišel čas.
Nehajmo govoričiti in raje poiščimo rezultate ''3D tiskanje'' na spletni strani WSJ.com, katera nam je izdala, da so se ljubiteljsko že ukvarjali s to vsebino. Vendar so šele pred kratkim začutili, da je pravi čas, da objavijo tudi na svoji Facebook strani članek s fotografijo in naslovom ''Tiskanje prihodnosti''.
Naj bo dovolj, če rečemo, da so pristopili na drugačen način, kot je tipično za njihove članke, kot je npr. ''Zapiski cestnega vedenja ''.
Dejstvo je, da ima Journal zelo drugačne, morda celo bolj ''mainstream'' bralce kot TechCrunch ali Mashable ali ostale bolj tehnične strani, mnoge od teh smo tudi citirali v naših objavah o 3D tiskanju. To večinsko publiko morajo proizvajalci 3D tiskalnikov doseči, če želijo da bo posel cvetel.
Ena stvar je, da imajo otroci v Silicon Alley klonirnik na njihovi mizi v petem nadstropju avantgardne pisarne. Čisto drugače pa je, da vzame takšen klonirnik upravitelj nadstropja na Morgan Stanleyu za v svojo dnevno sobo.
Popolnoma smo navdušeni nad tem neizogibnim scenarijem. Vi niste? Samo pomislite za sekundo. Se lahko vidite doma, noge na mizi, kako gledate Lena... errr, Falon kako pove nekaj šal na ''Late Night'', ponesreči brcnete daljinec na trda lesena tla, kjer se razbije na dele, vi pa poiščete ''Thingiverse'', daste načrt na ''Makerbot'', ponatisnete daljinec in nastavite jakost tako, da ostane še dovolj časa, da Jimmy dokonča svoj monolog?
Je to resnično lahko prihodnost?
Hisoka Yuasa, 4, s čokoladno lizalko s skenirano lastno podobo, ki so jo pripravili na delavnici za valentinovo v KS laboratoriju v Tokiu. (vir: JapanToday.com)
