🖤 Cel mesec norih Black Friday popustov 👉🏻 -> ! Preverite
Telefonska naročila: 02 620 08 80 pon - pet: 8:00 do 16:00
FAQ   •  Načini plačila   •  Dostava   •  Garancija   •  Kontakt
  • Telefonska naročila
    02 / 62 00 880Brezplačna dostava za
    za izdelke v posebni ponudbi!
X
RSS

Blog posts tagged with 'barve'

Kaj je CMYK?

Če uporabljate barvni tiskalnik ali programe, kot so Photoshop, ste zagotovo videli ali slišali izraz CMYK, vendar ali veste, kaj pomeni? Vas zanima? V tem zapisu bomo raziskali, kaj pomeni kratica CMYK in kakšna je morda razlika med kratico RGB.

Kako deluje

CMYK je izraz za barvni model, kar je le drug izraz metode za izdelavo raznolike barve. Prve tri besede pomenijo barve cyan (modra), magenta (škrlatna) in yellow (rumena). Zadnja črka sicer predstavlja črno barvno, vendar K pomeni key (ključ), ker se črna barva uporablja kot ključ, pod katerim se določajo druge barve.

Ko združimo te štiri barve (modra, škrlatna, rumena in črna) lahko tiskalnik ustvari milijon barv na stran. Če bi pogledali z mikroskopom,bi lahko videli, kako se te štiri barve zlivajo, da ustvarijo določeno barvo. Če združimo nekaj pik modre in rumene dobimo zeleno barvo. Saj se morda verjetno sami spomnite, ko vam je sestra polomila zeleno voščenko, pa ste jo morali sami ustvariti s pomočjo modre in rumene. Tudi tukaj je podobno. Preverite blog o ločljivosti tiskanja, kjer si lahko preberete, kako lahko manjše pike ustvarijo boljše podobe.

Odštevanje vs. dodajanje

Ste že kdaj natisnili sliko, ki je vašem ekranu izgledala drugače, kot je potem bil dejanski izpis na papirju? To je pogost pojav, saj ekrani uporabljajo drugačen barvni model kot CMYK model.

Računalniški in mnogi drugi ekrani uporabljajo sistem ''dodajanja'' barvnega modela. Uporabijo malo rdeče, zelene in modre svetlobe, ki potem belo svetlobo spremeni v barvno. Pri tem modelu je bela kombinacija vseh osnovnih barv, črna pa pomeni odsotnost svetlobe.

Pri modelu ''odštevanja'' kot je CMYK tiskanje pa začnete z belim listom papirja, torej bela barva pomeni odsotnost barv. Črna pa je kombinacija vseh ostalih barv. Ker je črna kartuša tudi vključena v sistem črnil, je pri tiskanju večinoma uporabljena resnično črna barva, kot pa da se združi kombinacija modre, škrlatne in rumene.

Razlika med tema dvema modeloma lahko povzroči nekaj razhajanj med barvami, vendar z najnovejšimi programi so tudi te razlike odpravljive. Profesionalne aplikacje kot npr. Adobe Photoshop dovoljuje uporabnikom, da sami izberejo ''barvni profil'', kot npr. RGB ali CMYK, tako lahko bolj razločno vidite na ekranu, kakšen bo dejanski izpis.

Dve kartuši, štiri kartuše in čez

Če imate brizgalni (InkJet) tiskalnik z eno črno in eno barvno kartušo, morda mislite, da takšno tiskanje ni CMYK tiskanje. Vendar pa barvna kartuša vseeno v sebi vsebuje tri prekate z modro, škrlatno in rumeno barvo. Prednost teh kartuš je v tem, da jih je enostavneje vstaviti in zamenjati, slabost pa je v tem, da tudi, če vam zmanjka samo ena barva, je potrebno menjati celotno kartušo (torej vse tri barve).

Večina novejših tiskalnikov uporablja kombinacijo štirih ali več kartuš. Kombinacijo vedno sestavljajo modra, škrlatna, rumena in črna. V nekaterih primerih proizvajalci tiskalnikov dopolnijo te osnovne kartuše tudi z dodatnimi kartušami, kot npr. ''pigmentna črna'' za boljšo črno barvo ali svetlo škrlatna, svetlo modra, siva,...

Te dodatne kartuše pripomorejo k širši barvni lestvici, enakomernim barvam razponom in na splošno boljšim rezultatom.

Sistem CMYK barvnega modela je stabilen sistem, ki se ga uporablja skoraj v vseh barvnih tiskalnih medijih in po prebranem imate zagotovo boljši vpogled, kako deluje. Večinoma lahko enostavno pustite, da vaša programska oprema in tiskalnik sama naredita delo in CMYK sistem ustvari čudovite barvne podobe za vas, brez skrbi.

Kakšen se vam je zdel ta zapis? Ste morda ugotovili, da smo izpustili kakšno pomembno podrobnost? Veseli bomo vašega sporočila v opombah, spodaj.

Prednosti pigmentnega črnila

Večini uporabnikom je vseeno, kakšno vrsto črnila se uporablja v njihovem tiskalniku, a vendar imamo na razpolago kar nekaj vrst črnil. Uporabniki, ki želijo dolgotrajneše ali obstojne tiske (za namen arhiviranja), bodo mogoče pri nakupu tiskalnika pozorni na tip črnila. Večina brizgalnih tiskalnikov uporablja obarvana črnila, ki so namenjena, da se vpijejo v papir in ustvarijo tekst ali sliko. Novejši tip črnila, znan kot pigmentno črnilo, tako rekoč »sedi« na papirju namesto da bi se vanj vpil, kar nudi nekaj prednosti v primerjavi s tipičnim obarvanim črnilom.

Pigmentna črnila

Tukaj je nekaj najpomembnejših prednosti pigmentnega črnila:

Barvna obstojnost

Pigmentno črnilo ohrani barvo dlje in je bolj odporno prosti bledenju, četudi je podvrženo sončni in drugi močni svetlobi. Seveda se še vedno priporoča, da uporabniki svoje tiskovine zaščitijo pred sončnimi žarki, da bi trajali čim dalj časa. Barvana črnila po nekaj dneh, ko so natisnjena, malo spremenijo barvo, medtem ko za nekatera pigmentna črnila ocenjujejo, da naj bi obdržala svojo barvo do 200 let pod »muzejskimi pogoji«, ki vključujejo muzejsko kvalitetno svetlobo in okvir.

Vodoodpornost

Voda je lahko velik sovražnik natisnjenemu dokumentu ali sliki. Ker so barvana črnila nekoliko topna v vodi, se bodo v stiku z vodo začela kvariti in redčiti. Pigmentna črnila pa ustvarijo zaščitni sloj, ki je veliko bolj odporen na vodo, in se zato ob rahli vlagi ne bodo pokvarila. Seveda pa je še vedno priporočljivo, da svojih tiskov ne izpostavljate vodi ali vlagi in tako ohranilte najboljšo možno kvaliteto.

Arhivska kvaliteta

V povezavi z drugimi vidiki, je lahko dejstvo, da je večina pigmentnih črnil primerna za kvalitetno arhivsko tiskanje bistvenega pomena pri prodaji. Kot fotograf ali digitalni umetnik lahko pri prodaji svojega dela stranki pokažete stran Epson’s UltraChrome K3 in svojim strankam zagotovite, da bo njihov tisk trajal zelo dolgo, brez da bi zbledel ali se pokvaril.

Pomanjkljivosti

Tudi pigmentna črnila niso brez pomanjkljivosti. V nekaterih primerih nudijo ožji barvni spekter kot barvna črnila. Druga največja pomanjkljivost je višji strošek, tako kot tudi dražji piezo-električni tiskalniki, ki ta črnila uporabljajo.

Na splošno imata obe vrsti črnila pluse in minuse. Če uporabnik potrebuje tiskalnik za preproste dokumente s standardnim tekstom ali celo ne tako pomembne fotografije, bo zadoščal tiskalnik, ki uporablja barvana črnila. Na drugi strani pa bo za uporabnika, ki želi tiskati barvne dokumente in dokumente, ki jih potrebuje leta, tiskalnik s pigmentnimi črnili vreden dodatnih stroškov.