Laserske tiskalnike uporabljamo za tiskanje že dolgo, ne zavedamo pa se, da skrivajo v svoji notranjosti zapleten mehanizem, ki pomaga natisniti, kar želimo.
Delujejo na principu statične elektrike. V samem procesu tiskanja laserski tiskalnik prenese na papir digitalno informacijo v obliki teksta ali slike. Medij je fin prah, ki ga s pomočjo statične napetosti prenese na papir. V tiskalniku je tudi poseben boben, ki je prekrit s snovjo, ki je občutljiva na svetlobo. Na začetku ima pozitiven električni naboj, pod vplivom laserja (svetlobnih žarkov) in ogledal spremeni naboj. Nanašalni valj nato prah s pozitivnim nabojem posipa na površino bobna. Prah se obdrži na bobnu samo tam, kjer je naboj negativen, odbija pa se od pozitivne površine. Prah se tako obdrži samo tam, kjer je bil boben predhodno osvetljen z laserjem. Na bobnu dobmo tako elektrostatsko sliko željenega odtisa. Na papir, ki je močneje naelektren kot boben se prenese prah, papir pa predhodno naelektri posebna žička. Preden papir zapusti tiskalnik, nadaljuje pot preko grelne enote, katera pri temperaturi do 200°C zapeče prah na papir. Prah v tonerju je sestavljen iz plastičnih zrnc in pigmenta (železovega oksida).
Tiskalnik podatke sprejme v vektorski obliki v enem od printerskih jezikov (npr PostScript) in interno spremeni vektorski zapis (krivulje) v bitno sliko (matriko točk). Tehnologija tiskanja zahteva, da je stran v celoti spremenjena v bitni zapis, preden se tiskanje sploh lahko začne.
Na koncu laser ponovno osvetli boben in ga pripravi na naslednji obrat.
Poleg laserske tehnologije za osvetljevanje bobna obstajata še LED in LCD tehnologija. Z LED tehnologijo pa se je največ ukvarjalo podjetje OKI. Tehnologija LED namesto laserja uporablja LED diode, ki s prižiganjem ustvarijo vzorec na bobnu. Ne more pa tiskati več listov hkrati.
Laserski tiskalniki imajo veliko ločljivost tiska, so hitri, izpis je dolgoobstojen, cena prahu pa je dokaj nizka.
