🖤 Cel mesec norih Black Friday popustov 👉🏻 -> ! Preverite
Telefonska naročila: 02 620 08 80 pon - pet: 8:00 do 16:00
FAQ   •  Načini plačila   •  Dostava   •  Garancija   •  Kontakt
  • Telefonska naročila
    02 / 62 00 880Brezplačna dostava za
    za izdelke v posebni ponudbi!
X
RSS

Blog posts tagged with 'prah'

Kaj pomeni pojem ''ločljivost tiskanja''

Ko ste kupovali tiskalnik, ste verjetno opazili, da je velikokrat pri prodaji izpostavljeno, kakšna je ločljivost tiskanja ali DPI. Veliko kupcev je prepričanih, da večje kot so številke, boljši je tiskalnik in ločljivost. Malo pa jih ve, kaj sploh pomeni ločljivost tiskanja in kako to vpliva na kvaliteto tiska.

Ločljivost tiskanja ali resolucija natisnjene strani je povezana s številkami pik in kako tesno so skupaj - zato tudi kratica DPI, ki pomeni ''dots per inch'' ali pike na inch (inch=palec). To je merilni način, s katerim se določi, koliko črnila ali prahu je uporabljenega, da se ustvari podoba. Torej se določi, koliko črnila ali prahu je bilo uporabljenega na eno stran na vsak palec (inch).
InkJet (brizgalni) tiskalnik razprši pike črnila na list, medtem ko laserski tiskalnik spusti prah na stran kot delčke, ki se nato zlijejo in spojijo. Nekateri tiskalniki uporabljajo drugačna črnila ali vosek, vendar so rezultati enaki.

Natisnjene slike in besedilo je sestavljeno iz tisoč majhnih pik preko tiskalnih šob pri brizgalnem tiskalniku. Z laserskim tiskalnikom pa se nanaša prah v obliki mreže. Združitev vseh teh tisočih pik ustvari oblike.

Torej, zakaj je ločljivost tiskanja oziroma DPI tako zelo pomembna? Več kot je pik na eni površini palca, bolj bo slika natančna, besedilo je bolj ostro. Predstavljajte si, da morate z risanjem krogov napolniti kvadrate na bloku papirja. Zato mora tiskalnik z ločljivostjo 1200 pik na palec več dela kot tisti, ki ima 600 pik na palec. Če bi natisnjeno stran povečali, bi izgledala podobno kot slika zgoraj.

Pri tiskalnikih z ločljivostjo 1200 DPI je 1200 pik črnila ali prahu na vsak palec na dokumentu in zato je kvaliteta natisnjenega boljša. Če ga primerjamo s tiskalnikom z ločljivostjo 600 DPI je slika slabše kvalitete, pri 1200 DPI je res, da je slika boljša, je pa zato tudi tisk počasnejši. Večja, kot je ločljivost, počasnejši je tiskalnik, saj potrebuje več časa, da nanese črnilo oziroma prah. Prav tako vpliva na končni izgled izdelka tip tiskalnika - ali je InkJet ali laserski. Inkjet tiskalniki se izkažejo pri tiskanju slika, medtem ko so za besedila boljši laserski tiskalniki. Prav tako je pomembno, kakšno vrsto papirja uporabljamo. Tako je za fotografije bolje, da uporabimo foto papir.

Veliko tiskalnikov lahko tiska z različnimi ločljivostmi. Za vsakodnevno in hitro tiskanje je morda ločljivost slabša, je pa hitrost tiskanja večja. Zato lahko uporabniki, ki ne potrebujejo tako visoke kvalitete izberejo tudi ločljivost tiskanja 300 DPI. Kdor pa potrebuje večjo ločljivost in boljši izpis pa mora izbrati 1200 DPI, vendar mora upoštevati, da bo tiskanje počasnejše.

Torej, ko kupujete tiskalnik je resnično boljši tisti z večjim številom DPI. Res pa je, da tiskalniki z boljšo resolucijo tiska tudi stanejo več. Zato se je pomembno odločiti za tiskalnik, glede na to, kaj boste tiskali in kaj vam je pri tiskanju pomembno.

Skrivnost laserskega tiskanja

Laserske tiskalnike uporabljamo za tiskanje že dolgo, ne zavedamo pa se, da skrivajo v svoji notranjosti zapleten mehanizem, ki pomaga natisniti, kar želimo.

Delujejo na principu statične elektrike. V samem procesu tiskanja laserski tiskalnik prenese na papir digitalno informacijo v obliki teksta ali slike. Medij je fin prah, ki ga s pomočjo statične napetosti prenese na papir. V tiskalniku je tudi poseben boben, ki je prekrit s snovjo, ki je občutljiva na svetlobo. Na začetku ima pozitiven električni naboj, pod vplivom laserja (svetlobnih žarkov) in ogledal spremeni naboj. Nanašalni valj nato prah s pozitivnim nabojem posipa na površino bobna. Prah se obdrži na bobnu samo tam, kjer je naboj negativen, odbija pa se od pozitivne površine. Prah se tako obdrži samo tam, kjer je bil boben predhodno osvetljen z laserjem. Na bobnu dobmo tako elektrostatsko sliko željenega odtisa. Na papir, ki je močneje naelektren kot boben se prenese prah, papir pa predhodno naelektri posebna žička. Preden papir zapusti tiskalnik, nadaljuje pot preko grelne enote, katera pri temperaturi do 200°C zapeče prah na papir. Prah v tonerju je sestavljen iz plastičnih zrnc in pigmenta (železovega oksida).


Tiskalnik podatke sprejme v vektorski obliki v enem od printerskih jezikov (npr PostScript) in interno spremeni vektorski zapis (krivulje) v bitno sliko (matriko točk). Tehnologija tiskanja zahteva, da je stran v celoti spremenjena v bitni zapis, preden se tiskanje sploh lahko začne.
Na koncu laser ponovno osvetli boben in ga pripravi na naslednji obrat.

Poleg laserske tehnologije za osvetljevanje bobna obstajata še LED in LCD tehnologija. Z LED tehnologijo pa se je največ ukvarjalo podjetje OKI. Tehnologija LED namesto laserja uporablja LED diode, ki s prižiganjem ustvarijo vzorec na bobnu. Ne more pa tiskati več listov hkrati.
Laserski tiskalniki imajo veliko ločljivost tiska, so hitri, izpis je dolgoobstojen, cena prahu pa je dokaj nizka.

Kaj je zbiralnik odpadnega tonerja?

                                 Zbiralniki odpadnega tonerja izgledajo tako, kot ta Canonov na sliki.

Čeprav zbiralnik odpadnega tonerja ne potrebujete v vsakem tiskalniku, pa služi pomembnemu namenu v večini laserskih tiskalnikih. Kakor o zavornih ploščicah na avtu, se tudi o zbiralnikih odpadnega papirja ne govori zelo pogosto, vendar zagotovo povzročijo težave, če nehajo delovati.
Dejstvo je, da se uporabi vsak majhen delček prahu za ustvarjanje končnega izdelka. Prah gre iz tonerja in se prilepi na valj, ki je znan tudi kot razvijalni boben. Ta boben je nabit tako, da privlači prah in tako se združita. Boben kroži tako dolgo, dokler se ne sreča s papirjem, ki ima še večji naboj, ki privlači prah iz bobna in ga poveže z vlakni na papirju.
Kakorkoli, dodatni delci prahu iz tonerja nadaljujejo z vrtenjem v razvijalnem bobnu. Če ne bi bilo zbiralnika odpadnega tonerja, bi prah iz tonerja najverjetneje prosto padel v stroj, ustvaril bi zmešnjavo in vprašljiva bi bila celo kvaliteta nadaljnjega tiskanja. Zbiralnik odpadnega papirja tako ulovi prah, ki je načeloma že uporabljen, ni pa bil nanešen na papir. Ne glede na to, ali je tiskalnik črno-bel ali barven, se uporabi le en zbiralnik odpadnega papirja. Tisti, ki se sprašujete, zakaj ni zbiralnik že vključen, kot del tiskalnika, naj povemo, da ima veliko modelov daljše tonerje, ki so dvodelni, z delom, ki drži prah iz tonerja in preddelkom, ki lovi presežek prahu.
Modeli, ki zahtevajo zbiralnik odpadnega prahu imajo tudi senzor, ki sporoči tiskalniku, kdaj je posoda polna. Nekaterim enotam se na LCD zaslonu pokaže sporočilo z Error znakom, medtem ko nekatere uporabljajo sistem LED luči, ki zahtevajo, da uporabnik pogleda v navodila, da ugotovi, kakšen je problem.

                           

                             Brez zbiralnika odpadnega prahu, bi delci prahu iz tonerja začeli prekrivati notranjost tiskalnika


Ko boste odstranjevali poln zbiralnik, naredite to pazljivo in počasi, da ne bi dobili prahu na oblačila ali kožo. Ko boste zbiralnik odstranili, je pomembno, da odprtine zaprete s čepi, ki so pritrjeni na zunanjo stran zbiralnika. Če boste ta korak izpustili, Vam lahko zagotovim, da bo sledil pravi nered.
Priporočljivo je, da zamenjate zbiralnik s praznim, ko je stari poln. Nekateri bi morda trdili, da se lahko vsak zbiralnik uporabi za več kot eno polnitev, če zbiralnik dobro očistimo. Glede na to, kako dolgo posamezen zbiralnik zdrži in kako poceni je nov, je seveda bolje, da ga kar zamenjate. Kako bomo odvrgli takšen zbiralnik pa je že drugo vprašanje, ker imajo na različnih območjih različna pravila za odlaganje takšnih odpadkov. Najbolje je, da se obrnete na vašo lokalno službo, ki ureja odvoze odpadkov in jih povprašate, kako je to urejeno.
Zbiralnik za odpadni toner je bistven del večine laserskih tiskalnikov, večina uporabnikov se sploh ne bo potrebovala obremenjevati z vzdrževanjem tega dela. Zbiralnik bo namreč potrebno v celotni življenjski dobi tiskalnika menjati le enkrat, če sploh.